Pahor: Slovenija je na poti gospodarskega okrevanja

Slovenija je po besedah premiera Boruta Pahorja na poti gospodarskega okrevanja, pri čemer ekonomisti opozarjajo na njegovo postopnost. Zmanjšanje BDP v lanskem letu je prvo realno zmanjšanje po letu 1992. Z 5,5-odstotno zmanjšanje aktivnosti v zadnjem lanskem četrtletju BDP pa je bilo najmanjše med vsemi lanskimi četrtletji. "Določeni dvomi v bolj izrazito okrevanje" "To daje nekoliko bolj pozitivne signale ali vsaj manj pesimistične, čeprav pa celota informacij pušča določene dvome v bolj izrazito okrevanje v naslednjih mesecih," je na novinarski konferenci povzela vodja sektorja za nacionalne račune v statističnem uradu Karmen Hren. Po njenih besedah imamo konec leta 2009 bolj optimistično podobo pri izvozu, investicijsko trošenje pa še vedno ostaja izjemno šibko.

V zadnjem četrtletju 2009 se je BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, v primerjavi s četrtletjem prej realno povečal za 0,1 odstotka. To je manjši prirast BDP kot v drugem in tretjem četrtletju. Glavni dejavnik, ki je v zadnjem četrtletju prispeval k manjšemu zmanjšanju BDP, je bil izvoz blaga in storitev; zmanjšal se je za 3,6 odstotka. To je bistveno manj od padcev v prvih treh četrtletjih 2009, ko se je izvoz na letni ravni realno v povprečju zmanjšal za skoraj 20 odstotkov.

Skupna dodana vrednost se je zmanjšala za 5,5 % Zelo izrazito je ostalo zmanjševanje investicij, zelo slabo gibanje pa so še naprej kazale investicije v zaloge. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo, ki imajo bistveno večji delež v BDP kot investicije, so bili v zadnjem četrtletju 2009 za 0,9 odstotka manjši kot v zadnjem četrtletju 2008. Izdatki države za končno potrošnjo so se v zadnjem četrtletju 2009 realno zmanjšali za 1,4 odstotka. Skupna dodana vrednost se je v v primerjavi z enakim obdobjem 2008 realno zmanjšala 5,5 odstotka.

Predsednik vlade Borut Pahor je v DZ zatrdil, da Slovenija okreva; sicer počasi, postopno, a vendar gre iz hudega padca v ponovni vzpon. "Ne bodimo samovšečni, ne bodimo prehitrih obljub, ne obljubljamo nekaj, kar ni mogoče, ampak Slovenija se vendarle vrača na pot gospodarskega okrevanja," je dejal.

Pahor: Padec BDP je srhljiv Padec BDP je po besedah premiera srhljiv, vendar pa gre upoštevati, da so take padce v najgloblji gospodarski krizi po drugi svetovni vojni beležile tudi druge države. Tiste, ki so bile na krizo slabše pripravljene, med njimi je bila tudi Slovenija, sicer res nekoliko bolj. Pahor poudarja, da se je vlada že lotila odpravljanja strukturnih razlogov za ta padec.

V Umarju pravijo, da relativno skromna rast gospodarske dejavnosti v zadnjem lanskem četrtletju kaže, da je okrevanje gospodarstva nestabilno in postopno. Kljub nadaljnjemu rahlemu okrevanju izvozne dejavnosti Umar ocenjuje, da sta k nekoliko nižji rasti prispevala predvsem nadaljnje poslabševanje razmer v gradbeništvu in stagnacija na domači trg usmerjenih dejavnosti predelovalne industrije ter trgovine. Letni padec BDP je v okviru pričakovanj Jesenske napovedi.

Kovač: Slovenija še vedno v proizvodnem krču Ekonomisti opozarjajo, da so znaki oživljanja gospodarstva na razmeroma nizki ravni, ne izključujejo pa možnosti padca BPD v nekaterih prihodnjih četrtletjih. Podatki o gibanju BDP po besedah Bogomirja Kovača kažejo, da je Slovenija še vedno v proizvodnem krču.

Podatek o 0,1-odstotni rasti v zadnjem lanskem četrtletju po Kovačevem mnenju kaže na oživljanje oz. postopno izboljševanje razmer, hkrati pa tudi na to, da je primerjalno gledano ta sprememba razmeroma nizka. "To kaže, da je Slovenija še vedno v velikem proizvodnem krču," je dejal Kovač. Ta krč je po njegovih besedah pogojen s tem, da po eni strani nikakor ne moremo in ne uspemo prodreti prek izvoza na tuje trge ter da po drugi strani notranje povpraševanje ne uspe generirati dovolj kritične mase, ki bi lahko pognala gospodarsko aktivnost.

Masten: Ukrepi morajo biti takšni, da primejo Po besedah Igorja Mastena podatki za zadnje četrtletje lani kažejo, da ekonomija stoji, po njegovem mnenju pa se bo približno podobno stanje nadaljevalo. Na vprašanje, zakaj prihaja do tega, tudi ob upoštevanju dejstva, da država podaljšuje seznam ukrepov za izhod iz krize, je Masten odgovoril, da morajo biti ukrepi takšni, da "primejo", seznam teh pa se ne daljša. Dodatno težavo vidi v tem, da se v letu 2009 niso zgodili potrebni koraki na področju prestrukturiranja gospodarstva.

Mramor: Rast bo skromna

Dekan ljubljanske ekonomske fakultete ne pričakuje hitrega izboljšanja gospodarske rasti. "Rast bo skromna, v nekaterih četrtletjih lahko celo pričakujemo padec," je povedal. Podatki Mramorja ne presenečajo, saj je velik del slovenskega BDP ustvarjenega z industrijsko proizvodnjo, v veliki meri namenjeni izvozu v obliki sestavnih delov, poleg tega pa se je Slovenija v obdobju nekaj let pred gospodarsko krizo izjemno zadolžila v tujini, ob krizi pa zaradi tega doživela močan kreditni krč, ki je še bolj otežil izkoristek tistih priložnosti, ki so bile v krizi na razpolago.