Žižek o bosanskih protestih

Slavoj Žižek za britanski Guardian občasno pokomentira svetovne dogodke. Tokrat se je lotil bosanskih protestov. Njegova teza je, da so Bosanci končno spregledali etnične laži svojih politikov. "Na eni izmed fotografij iz protestov vidite protestnike, ki mahajo s tremi zastavami, drugo ob drugi: bosansko, srbsko in hrvaško. S tem izražajo željo, da ignorirajo etnične razlike."

EU podpira nacionaliste Žižek naprej meni, da so bosanski protesti naperjeni proti nacionalističnim elitam: "Bosanski narod je končno dojel, kdo je njihov resnični sovražnik – ne druge etnične skupine, temveč njihovi lastni voditelji, ki se pretvarjajo, da jih ščitijo." Žižek je še zapisal, da se zdi, da je ponovno zaživel star, a izrabljen moto iz Titovih časov o bratstvu in enotnosti.

"Ena od tarč protestnikov je administracija Evropske unije, ki nadzira stanje v BiH in zagotavlja mir med tremi nacijami ter omogoča finančno pomoč, da država lahko funkcionira. To se morda zdi presenetljivo, saj so cilji protestnikov enaki kot cilju Bruslja: prosperiteta, končanje etničnih napetosti in korupcije," je zapisal Žižek in nadaljeval: "Toda način, na katerega Evropska skupnost upravlja z Bosno, še dodatno veča nacionalno razdeljenost – sodeluje z nacionalističnim elitam kot s privilegiranim partnerjem."

Republika srbska kot Švica Žižek je v svojem tekstu tudi omenil, da se pojavljajo teorije zarote, češ da so proteste organizirali Srbi, da bi vrgli bosansko vlado in bi v BiH ponovno zavladal kaos.

Toda v srbskih medijih so se takoj pojavili zapisi, da proteste organizirajo Bošnjaki, da bi uničili Republiko srbsko. Srbski politiki so ponovno začeli uporabljati nacionalistično-braniteljsko besedišče, kot da bi se ponovno pripravljali na vojno.

Milorad Dodik, politični voditelj Republike srbske, je denimo v intervjuju za Politiko dejal, da so protesti Bošnjakov usmerjeni k destabilizaciji in ukinjanju Republike srbske in da za to izkoriščajo tezo o lačnih ljudeh: "Seveda obstajajo lačni, a lačni so tudi v tujini. Toliko lačnih ljudi, kot sem jih videl po pločnikih v tujini, nisem nikoli videl v Banjaluki ali drugje v Republiki srbski." Zatrdil je, da je Republika srbska kot Švica. Poudaril je še, da bodo z vsemi sredstvi preprečili, da bi se protesti razširili tudi v Republiko srbsko.

Prekipelo tudi bosanskim Srbom Nevladne organizacije Republike srbske imajo drugačno mnenje. V Banjaluki in Bijeljinji so bili istočasno protesti v podporo protestnikom v Tuzli ter protesti proti protestom v Republiki srbski. "Verjetno smo v tem edinstveni na svetu," je za Oslobođenje dejala Dražena Lepir iz Združenja državljanov Ostra ničla, ki je organiziralo proteste v Banjaluki: "Nikjer še nismo videli, da protestov proti lakoti in revščini ne bi razumeli kot odsev realnega nezadovoljstva državljanov, ki pa je že tako zatajevano, da nihče več ne sme niti protestirati."

Podobno meni tudi Dragana Dardić, izvršna direktorica helsinškega parlamenta državljanov, ki pravi, da je že normalna praksa političnih elit v BiH, da nezadovoljstvo državljanov razumejo kot manipulacijo političnih opcij: "Oblast se ne zna spopasti s samoorganiziranjem državljanov. Zato so popolnoma nore trditve, da so bili mirni protesti v Banjaluki organizirani iz centrov zunaj Republike srbske."

Bosanci in Srbi na skupnih protestih Morda pa ima Žižek prav. Morda pa je res, da so se državljani Bosne in Hercegovine odločili, da imajo dovolj norosti nacionalističnih politikov. "Naslednji in najtežji korak je, da se protesti organizirajo kot družbeno gibanje, ki se ne ozira na etnično razdelitev. Si lahko zamislimo sceno jeznih Bosancev in Srbov, ki skupaj demonstrirajo v Sarajevu?" se je v Guardianu spraševal Slavoj Žižek.