Ponedeljek, 16. 4. 2018, 7.56
6 let, 7 mesecev
Po napadu na tarče sirskega režima iskanje politične rešitve za Sirijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,53
11
Dva dni po napadu ZDA z zaveznicami na položaje sirskega režima, povezane s kemičnim orožjem, si EU prizadeva najti politično rešitev sirske vojne. Na izrednem zasedanju se je sestala Organizacijo za prepoved kemičnega orožja (OPCW) zaradi domnevnega kemičnega napada v sirski Dumi, ki je bil povod za napad. Inšpektorji OPCW v Dumo še ne morejo.
Zunanji ministri EU so v Luxembourgu poudarili, da je treba trenutno dinamiko izkoristiti za oživitev procesa iskanja politične rešitve konflikta v Siriji. Ponovili so stališče EU, da rešitev konflikta v Siriji ne more biti vojaška. Obsodili so uporabo kemičnega orožja in podprli vsa prizadevanja za preprečitev uporabe tega orožja, sirskemu režimu pa očitali odgovornost za katastrofalen humanitarni položaj ljudi v že osmem letu konflikta v državi.
Mogherinijeva za posredovanje ZN
"Zelo očitno se mi zdi, da trenutno obstaja potreba po spodbuditvi političnega procesa pod okriljem ZN," je visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini izpostavila že ob prihodu na zasedanje. Pomembna priložnost za to bo po njenem prepričanju konferenca EU in ZN o prihodnosti Sirije, ki prihodnji teden v Bruslju. Konferenca, na kateri pričakujejo več kot 70 delegacij, bo osredotočena na humanitarno pomoč in na vnovičen zagon političnih pogovorov znotraj Sirije.
Francija predlagala nov format pogovorov
Francija je medtem predlagala nov format pogovorov o Siriji, v katerih bi sodelovali Rusija, ZDA, Francija, Velika Britanija ter Savdska Arabija, Jordanija, Iran, Rusija in Turčija. Zadnje tri sicer vodijo svoje pogovore o Siriji na podlagi procesa, začetega v Astani.
OPCW še ni obiskala Dume
Vodja OPCW Ahmet Üzümcü je medtem 41-članic izvršnega odbora člane OPCW na izrednem zasedanju v Haagu obvestil, da ekipa strokovnjakov organizacije, ki naj bi ugotovili naravo napada v Dumi 7. aprila in je v Sirijo prispela v soboto, še ni obiskala Dume. Pojasnil je, da so jih ruski in sirski predstavniki "obvestili, da morajo pred njihovim obiskom še rešiti nekatera odprta varnostna vprašanja".
Strokovnjakom OPCW, ki so trenutno v Damasku, naj bi dovolili v Dumo takoj, ko bo mogoče, je dodal. Iz Moskve so sporočili, da se bo to zgodilo v sredo. Sirske oblasti so jim medtem ponudile v Damasku pogovore z 22 pričami napada.
Besedni spopad velesil
Britansko veleposlaništvo je pred tem na Twitterju sporočilo, da strokovnjakom v Dumo nista dovolila Rusija in Sirija. Poudarili so, da je neoviran dostop ključnega pomena ter da morata Sirija in Rusija sodelovati.
Tiskovni predstavnik ruskega predsednike Vladimirja Putina Dmitrij Peskov je obtožbe Londona takoj zavrnil kot neutemeljene in dodal, da je Moskva naklonjena nepristranski preiskavi.
Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov pa je dejal, da delo strokovnjakov ne ovira Moskva, temveč "nezakoniti oboroženi" sobotni raketni napadi Velike Britanije, ZDA in Francije v Siriji. Tarča teh napadov so bila poslopja v bližini Damaska in Homsa, povezana s proizvodnjo kemičnega orožja.
Britanske trditve je označil za "še eno ugibanje naših britanskih kolegov" ter dejal, da se zaradi teh napadov v ZN ne morejo dogovoriti, ali naj ekipa strokovnjakov OPCW vstopi v Dumo.
"Zelo očitno se mi zdi, da trenutno obstaja potreba po spodbuditvi političnega procesa pod okriljem ZN," je visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini izpostavila že ob prihodu na zasedanje.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je zanikal ameriške domneve, da naj bi Rusija, ki s sirskim režimom sedaj nadzira Dumo, manipulirala s tamkajšnjimi dokazi na kraju domnevnega napada s kemičnim orožjem.
Na zasedanju OPCW v Haagu je ameriški veleposlanik Kenneth Ward namreč opozoril, da obstaja možnost, da so Rusi obiskali kraj napada. ZDA skrbi, da so morda posegli v dokaze "s ciljem spodkopavanja prizadevanj ekipe strokovnjakov OPCW, da bi izvedla učinkovito preiskavo", je dejal na zasedanju, ki je sicer potekalo za zaprtimi vrati.
Lavrov je v pogovoru za oddajo britanske BBC Hardtalk to odločno zanikal. Znova je tudi zanikal, da bi bilo v napadu 7. aprila v Dumi uporabljeno kemično orožje, kot trdi Zahod. Napad naj bi zahteval najmanj 40 življenj, sumijo pa, da je bil uporabljen klor ali sarin.
Medtem sta se v domačih parlamentih z jezo poslancev zaradi sodelovanja v napadih ZDA v Siriji soočila britanska premierka Theresa May in francoski predsednik Emmanuel Macron, za katera je bila to prva večja vojaška akcija od nastopa položaja.
Mayeva je sodelovanje v napadih branila kot "zakonsko in moralno pravico" Londona, da bi preprečil nadaljnje trpljenje ljudi v Siriji. Vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn je zahteval nov zakon, ki bi vladi v večini primerov preprečil vojaške akcije brez podpore parlamenta. Poudaril je, da je premierka odgovorna poslancem, ne pa muham predsednika ZDA. S podobnimi kritikami se je soočil tudi Macron.
Na MZZ danes z veleposlaniki Francije, ZDA in Velike Britanije
Sobotni napad treh zahodnih zaveznic je odmeval tudi v Sloveniji. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Andrej Logar je sprejel veleposlanico Francije Marion Paradas, veleposlanika ZDA Brenta Hartleya in veleposlanico Velike Britanije Sophie Honey na pogovorih o teh napadih. Logar je v pogovoru poudaril, da Slovenija ostro obsoja kemični napad v sirski Dumi in izraža podporo izvedenim aktivnostim treh zaveznic, usmerjenih v zaščito civilistov.
Levica je medtem na vlado naslovila poslansko pobudo, da obsodi sobotni napad. Kot je dejal poslanec Levice Matej T. Vatovec na novinarski konferenci, bi morala vlada v okviru EU in zveze Nato izraziti tudi nasprotovanje kakršnim koli vojaškim intervencijam v Siriji. Napad so obsodili tudi v zunajparlamentarni stranki Solidarnost.
11