Vlada je na seji minuli četrtek obravnavala predlog predmeta spora arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško, a ga ni potrdila. Neuradno naj bi obravnavala tudi ločen predlog podskupine za zgodovino.
Razlog za to naj bi bilo mnenje prvakov nekaterih strank, da bi bilo treba pred arbitražnim sodiščem zagovarjati kopensko mejo Slovenije do rta Savudrija, ob sklicevanju na "neuradne, a zanesljive vire" poroča Delo.
Stališča drugačna, kot so veljala doslej
Kot piše časnik, naj bi "nekateri iz t.i. koalicije prvakov strank, ki je pred slabimi tremi leti vložila zahtevo za izvedbo referenduma o arbitražnem sporu, menili, da bi pred arbitražnimi sodniki zagovarjali državno mejo skladno z zgodovinskimi mejami občine Piran", ki je potekala do rta Savudrija. Gre torej za drugačna stališča o poteku meje, kot so veljala doslej.
Proti arbitražnemu sporazumu so ob referendumu poleti 2010 izrekle stranke SDS, SLS, SNS in NSi. Po drugi strani so arbitražni sporazum, ki sta ga dogovorila tedanja premiera Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, zagovarjale stranke SD, LDS, Desus in Zares.
Rok za oddajo memorandumov se izteče 11. Februarja
Ministrski zbor po daljši razpravi na koncu sklenil, da ne sprejme nobenega sklepa, ampak da gradivo vrne zunanjemu ministrstvu, ki naj ga "znova prouči in razčleni vse dileme".
Obenem ugotavlja, je bilo "glede na časovno stisko in dolgotrajnost priprav več kot 20-članske skupine mednarodnih odvetnikov in domačih strokovnjakov različnih strok" pričakovati, da bo politika strokovna izhodišča podprla brez težav. Rok za oddajo memorandumov obeh držav arbitražnemu sodišču se sicer izteče 11. februarja.
Vlada je minuli četrtek obravnavala četrto poročilo projektne skupine za pripravo zagovora pred arbitražo na zunanjem ministrstvu, v katerem je tudi občutljivo vprašanje predmeta spora. Ker gre za zaupen dokument, na zunanjem ministrstvu in Uradu vlade za komuniciranje podrobnosti o tem niso mogli razkriti, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak pa je po seji vlade dejala le, da je bila "daljša točka" na seji vlade zaupne narave v zvezi z arbitražnim sporazumom.
Arbitražni sporazum je dopušča možnost, da bi se slovenska in hrvaška stran uskladili o predmetu spora, a jima to ni uspelo. Nerešenih je ostalo več spornih območij na kopenski meji ter za Slovenijo ključna potek morske meje in stik z odprtim morjem.
S potekom priprav na arbitražo se je seznanil strateški svet za zunanje zadeve
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) Jožef Horvat (NSi) je potrdil, da vlada minuli četrtek še ni potrdila četrtega poročila projektne skupine MZZ za pripravo zagovora pred arbitražo, del katerega je tudi predlog predmeta spora. Zato zaenkrat tudi ni sklical seje OZP na to temo. Pričakovati je, da bo vlada omenjeno poročilo znova obravnavala ta četrtek, in če ga bo potrdila, bo sejo OZP, ki bo zaradi zaupnosti materiala potekala za zaprtimi vrati, sklical nemudoma, je zatrdil.
Na zunanjem ministrstvu pa so potrdili le, da je vlada poročilo minuli četrtek obravnavala in ga ni potrdila ter da ga bo predvidoma znova obravnavala na seji ta četrtek. S potekom priprav na arbitražo se je v ponedeljek seznanil tudi strateški svet za zunanje zadeve.
V četrtek naj bi vlada po neuradnih informacijah obravnavala še ločen predlog, ki ga je pripravila podskupina za zgodovino, ki je del projektne skupine. Vlada naj bi se zato odločila počakati in od stroke zahtevati, da se poenoti.
Obstajala naj bi tudi pravna podlaga, na osnovi katere bi lahko slovenska vlada - glede na trenutno politično krizo v državi - arbitražno sodišče zaprosila za odlog oziroma podaljšanje roka za oddajo memoranduma.
3
