Vatikanski finančni škandali

Vatikanska banka oziroma Inštitut za verska dela (IOR) je bil v preteklih letih tarča številnih obtožb zaradi pomanjkanja preglednosti, korupcije, nespoštovanja mednarodnih bančnih standardov in pranja denarja. Gre za staro zgodbo, finančne nepravilnosti pa je spet razkrila afera Vatileaks.

Prevare, sporna nakazila, pranje denarja … Objavljeni dokumenti so namreč razkrili številne obtožbe o sumljivem finančnem poslovanju znotraj banke IOR. Konec junija je bil v zvezi s preiskavo aktivnosti banke zaradi suma korupcije, prevare in klevetanja aretiran duhovnik iz Salerna, sicer finančni posrednik IOR-ja, Nunzio Scarano. Ta naj bi nekemu obveščevalcu plačal 400 tisoč evrov, da bi ta z zasebnim letalom iz Švice v Italijo prepeljal 20 milijonov evrov gotovine in se s tem izognil plačilu davkov.

Žrtev afere Vatileaks je bil maja 2012 najbrž tudi sam predsednik banke IOR Ettore Tedeschi. Vatikan je takrat v sporočilu za javnost zapisal, je bil Tedeschi prisiljen odstopiti, "ker ni izpolnjeval glavnih dolžnosti". Sam trdi, da je želel v institucijo uvesti standarde transparentnost in skladnost z mednarodno zakonodajo proti pranju denarja. Obenem je namignil, da so lastniki računov pri IOR-ju tudi vodilni pripadniki mafije.

Okoliščine Tedeschijevegea odhoda ostajajo nejasne, opazovalci dogajanja v Vatikanu pa so si enotni, da so povezane s preiskavo o pranju denarja, ki jo italijansko tožilstvo izvaja že od leta 2010. Organi pregona so takrat v sklopu preiskave celo zamrznili 23 milijonov evrov sredstev banke. Na začetku letošnjega leta je bila glavna vatikanska finančna institucija zaradi sumljivih transakcij v višini 40 milijonov spet pod drobnogledom rimskega tožilstva. Odzvala se je tudi italijanska centralna banka, ki je za mesec dni blokirala bankomate in kartično poslovanje banke.

Skrivnostna smrt Božjega bankirja Vatikanske finančne malverzacije imajo že dolgo brado. Na začetku 80. let prejšnjega stoletja je bil Sveti sedež vpleten v enega največjih finančnih škandalov v italijanski zgodovini. Ta je bil povezan s propadom zasebne banke Ambrosiano, katere glavni delničar je bila prav vatikanska banka IOR. Primer je postal znan predvsem zaradi smrti direktorja banke Ambrosiano Roberta Calvija, znanega pod vzdevkom Božji bankir.

Calvi je banko s slabim upravljanjem pripeljal do bankrota in v blagajni IOR-ja naredil okoli 250 milijonov dolarjev globoko luknjo, leta 1982 pa umrl v izredno sumljivih okoliščinah. Sprva so oblasti predvidevale, da je šlo za samomor, pozneje pa so ugotovili, da je bil umorjen. Ubila naj bi ga mafija, ker je vedel preveč o umazanih poslih bank IOR in Ambrosiano, vendar primer zaradi pomanjkanja dokazov še danes ostaja nerazvozlan. V propadli banki naj bi sicilijanska Cosa Nostra prala umazan denar. Kam je takrat izginilo 250 milijonov, ni jasno.

Diplomatska imuniteta in neupoštevanje mednarodnih bančnih standardov Italijansko tožilstvo skrivnostno vatikansko banko preiskuje že več let, vendar ima pri tem veliko težav. Gre za institucijo, ki na podlagi diplomatske imunitete in neupoštevanja mednarodnih bančnih standardov svoje posle dobro skriva tako pred preiskovalci kot javnostjo.

Papež Frančišek je ob prevzemu funkcije napovedal spremembe v smislu očiščenja in večje transparentnosti. Pred kratkim je ustanovil posebno preiskovalno komisijo, ki je odgovorna za pregled aktivnosti IOR-ja, novi standardi na področju finančnega ravnanja Rimskokatoliške cerkve pa so se očitno začeli kazati tudi v Sloveniji.