Ameriški kritiki Baracka Obame so se ostro odzvali na njegov govor o arabski pomladi, predvsem na tisti del govora, v katerem je ponovno pozval k mirovnim pogajanjem med Izraelom in Palestinci.
Ob tem je namreč Obama Izrael pozval, naj sprejme za izhodišče meje izpred vojne leta 1967. Obama je sicer v govoru tudi kritiziral palestinsko gibanje Hamas in namero palestinskih oblasti, da skušajo jeseni v ZN doseči priznanje palestinske države. Prav tako je pri omembi meja iz leta 1967 dejal, da bo potrebna menjava ozemlja. A to ni ublažilo kritik. Najglasnejši so bili tisti republikanci, ki se potegujejo za osvojitev predsedniške nominacije svoje stranke za volitve leta 2012.
Romney: Obama je vrgel Izrael pod avtobus
Nekdanji guverner Massachusettsa Mitt Romney je dejal, da je Obama "vrgel Izrael pod avtobus" in kršil prvo načelo ameriške zunanje politike, da je treba vedno stati ob strani prijateljem. Nekdanji guverner Minnesote Tim Pawlenty pa je menil, da je Obama postavil zgrešeno in zelo nevarno zahtevo, in dodal, da mora Jeruzalem ostati celovit in v okviru Izraela.
Bachmann: Obamova bližnjevzhodna politika je takšna, da najprej za vse okrivi Izrael
Nekdanji predsednik predstavniškega doma kongresa Newt Gingrich iz Georgije je medtem ocenil, da je bil to za izraelsko preživetje najbolj nevaren govor v zgodovini ameriških predsednikov. Kongresnica iz Minnesote Michele Bachmann pa je sporočila, da je Obama znova pokazal, da je njegova bližnjevzhodna politika takšna, da najprej za vse okrivi Izrael. Nekdanji Obamov veleposlanik na Kitajskem John Huntsman iz Utaha je menil, da je Obama z govorom spodkopal možnost, da začnejo Izrael in Palestinci graditi medsebojno zaupanje.
Nekdanja guvernerka Aljaske Sarah Palin sicer ni neposredno omenjala Obamovega govora, vendar pa je predsednika pozvala, naj izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja danes v Beli hiši sprejme javno in ne na zasebnem srečanju, zaprtem pred novinarji.
Netanjahu namreč prav danes prihaja v Belo hišo po ponovno potrditev ameriške zaveze iz leta 2004. Takrat je predsednik George Bush tedanjemu izraelskemu premieru Arielu Šaronu zagotovil podporo ZDA pri stališču, da bo moral vsak mirovni sporazum upoštevati velike judovske naselbine, ki so na zasedenih območjih nastale po letu 1967. Bush je Izraelu tudi priznal celoten Jeruzalem in se strinjal, da je treba palestinske begunce namestiti v prihodnji državi Palestini in ne v Izraelu.
Deležen tudi redkih pohval
Obama je bil sicer deležen tudi redkih pohval. Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost v administraciji Jimmyja Carterja Zbigniew Brzezinski je menil, da je sedaj že vsem jasno, da Izraelci in Palestinci ne bodo sposobni sami rešiti odprtih vprašanj. Obamove besede je označil za majhen korak v pravo smer, ker potrjujejo ameriško zavezo mejam izpred leta 1967, dvema državama in zamenjavi ozemelj. Tudi britanski zunanji minister William Hague je podprl Obamovo "jasno sporočilo, da bi morale meje Izraela in Palestine temeljiti na mejah iz leta 1967 ob medsebojno dogovorjenih zamenjavah".
Palestinska stran pozdravlja Obamovo zavezo
Tiskovni predstavnik palestinskega predsednika Mahmuda Abasa pa je sporočil, da palestinske oblasti pozdravljajo Obamovo zavezo za nadaljevanje mirovnega procesa, vendar ni šel v podrobnosti. Tiskovni predstavnik gibanja Hamas Sami Abu Zuhri je Obama po drugi strani pozval, naj preneha kopičiti slogane in začne s konkretnimi koraki za zaščito Palestincev in Arabcev.
Egipt in Tunizija pozdravljata Obamov govor, Sirija kritična
Egipt in Tunizija sta pozdravila četrtkov govor ameriškega predsednika, v katerem je med drugim obema državama obljubil milijardno pomoč. Sirija, do katere predsednika Bašarja al Asada je bil Obama kritičen, pa je ameriškega predsednika obtožila vmešavanja v njene notranje zadeve.
V Evropi naklonjeni Obamovemu pozivu Izraelu
Evropska unija je "toplo pozdravila" poziv Obame k mirovnim pogajanjem glede na meje iz leta 1967. Tudi Poljska, Francija in Nemčija so izrazile podporo ameriškemu predsedniku, čigar govor je sicer sprožil ostre odzive v Izraelu in ameriškem kongresu.
Catherine Ashton toplo pozdravila Obamovo izjavo
Visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton je "toplo pozdravila potrditev predsednika Obame, da mora meja med Izraelom in Palestinci temeljiti na mejnih črtah iz leta 1967, ob medsebojno dogovorjeni izmenjavi ozemelj, z varnimi in obojestransko priznanimi mejami", je v Bruslju sporočila tiskovna predstavnica Ashtonove Maja Kocijančič.
Skupni cilj EU in ZDA ostaja "pravična in trajna rešitev" z Izraelom in palestinsko državo, ki "živita druga ob drugi v miru in varnosti", so še sporočili iz Bruslja. EU tudi upa na hiter napredek v mirovnih prizadevanjih.
Tudi Nemčija, Francija in Poljska podpirajo stališče ameriškega predsednika glede rešitve konflikta na Bližnjem vzhodu, je dejal poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski po srečanju z vodjema nemške in francoske diplomacije.
"Pogumno sporočilo ameriškega predsednika"
"Podpiramo pogumno sporočilo ameriškega predsednika Baracka Obame glede potrebe po nujni akciji, da bi rešili konflikt na Bližnjem vzhodu," je po pogovorih z nemškim zunanjim ministrom Guidom Westerwellejem in francoskim Alainom Juppejem v kraju Bydgoszcz na severu Poljske dejal Sikorski. "Barack Obama je storil, kar mu je svetovala Evropa. Sedaj, ko je to storil, mu izražamo podporo."
Nemška kanclerka Angela Merkel je govor Obame o Bližnjem vzhodu danes označila za "impresivnega" in pozvala k hitri obnovitvi mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinci.