Nedelja, 14. 5. 2023, 17.00
1 leto, 6 mesecev
Turčija se podaja v drugi krog predsedniških volitev #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,47
11
Po četrtini preštetih glasovnic je v prednosti dozdajšnji predsednik Erdogan.
Turčija se podaja v drugi krog volitev. Aktualni predsednik Recep Tayyip Erdogan je na nedeljskih volitvah dosegel boljši rezultat od pričakovanega in si zagotovil znatno prednost pred tekmecem, vendar ne dovolj za potrebno večino.
Niti Erdogan niti opozicijski kandidat Kemal Kilicdaroglu nista prejela 50 odstotkov in se bosta znova pomerila 28. maja. Kilicdaroglu, ki je napovedal, da bo na koncu zmagal, je svoje privržence pozval k potrpežljivosti in Erdoganovo stranko obtožil vmešavanja v štetje glasov in manipuliranja z objavo izidov.
Približno 61 milijonov volivcev je imelo včeraj v Turčiji možnost oditi na volišča. Eno od najpomembnejših vprašanj tokratnih volitev je, ali bo opozicijski kandidat Kemal Kilicdaroglu premagal Recepa Tayyipa Erdogana, ki je državo vodil zadnjih 20 let.
Po 97 odstotkih preštetih glasovnic Erdogan vodi z 49,39 odstotka, Kilicdaroglu pa ima 44,92 odstotka, je poročala državna tiskovna agencija Anadolu. Državna volilna komisija je sporočila, da je za Erdogana po 91,93 odstotka preštetih glasovnic glasovalo 49,49 odstotka volivcev.
Svet napeto spremlja štetje glasov
Morebitni poraz Erdogana, enega najpomembnejših zaveznikov predsednika Vladimirja Putina, bi verjetno razburil Kremelj, a potolažil Bidnovo administracijo, pa tudi številne evropske in bližnjevzhodne voditelje, ki so imeli težave z Erdoganom.
Turški voditelj z najdaljšim stažem je to članico Nata in drugo največjo državo v Evropi spremenil v globalnega igralca, jo posodobil z velikimi projekti, kot so novi mostovi, bolnišnice in letališča, ter zgradil vojaško industrijo, ki ji jo zavida marsikatera tuja država, piše Index.hr.
Njegova nestabilna gospodarska politika nizkih obrestnih mer, ki je sprožila spiralno naraščajočo krizo življenjskih stroškov in inflacijo, pa je razjezila volivce, ki so mu zamerili tudi počasen odziv na uničujoč potres na jugovzhodu države februarja letos, v katerem je umrlo 50 tisoč ljudi, .
Kilicdaroglu je obljubil, da bo Turčijo usmeril na novo pot z oživitvijo demokracije po letih državne represije, stabiliziranjem gospodarske politike, krepitvijo institucij, ki so pod Erdoganovim pritiskom izgubile avtonomijo, in ponovno vzpostavitvijo skrhanih vezi z Zahodom.
Tudi tekma za parlamentarne sedeže tesna
V Turčiji so izbirali tudi kandidate za 600-članski parlament.
Tudi pri potegovanju za mesta v parlamentu bo izid verjetno tesen. Za zmago se potegujeta Ljudsko zavezništvo, ki ga sestavljajo Erdoganova konservativna stranka AKP z islamističnimi koreninami, nacionalistična MHP in drugi ter Kilicdaroglujevo Nacionalno zavezništvo šestih opozicijskih strank, vključno z njegovo sekularistično Republikansko ljudsko stranko (CHP), ki jo je ustanovil utemeljitelj sodobne Turčije Mustafa Kemal Atatürk.
11