Evropski parlament bo na tokratnem plenarnem zasedanju znova razpravljal o prihodnjem večletnem proračunu EU.
Razpravljal bo tudi o reformi skupne evropske politike ter predvidoma potrdil t.i. dvojček o krepitvi fiskalnega nadzora. V luči 8. marca bodo poslanci govorili o položaju žensk, na dnevnem redu pa bodo tudi Severna Koreja, Sirija in Mali. V zadnjem trenutku je bila na dnevni red plenarke, ki se začenja, vključena trenutno najbolj vroča tema v odnosih med Evropskim parlamentom na eni ter Svetom na drugi strani - finančni okvir za obdobje 2014-2020. Razprava bo sledila kompromisnemu dogovoru, ki so ga voditelji držav članic dosegli na februarskem vrhu. Ta prvič v zgodovini unije predvideva krčenje proračuna, in sicer za 3,5 odstotka. Evropski parlament, ki ima tokrat prvič pravico veta na večletni proračun, je predlog Sveta takrat označil kot nesprejemljiv.
Davek na finančne transakcije
Kot je na petkovi novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila Mojca Kleva Kekuš (S&D), poslanci tokrat ne bodo glasovali o resoluciji, ki bi pomenila odločitev za ali proti februarskemu predlogu Sveta, ampak so v njej predstavljena glavna stališča, ki jih bo parlament zastopal v nadaljnjih pogajanjih na to temo. Temeljne zahteve so modernejši, v prihodnost usmerjen proračun, ki bo obenem prožnejši in bo omogočal optimalnejšo porabo razpoložljivih sredstev. Poslanci poleg tega vztrajajo pri vmesni reviziji celotnega proračuna ter še naprej terjajo uvedbo lastnih finančnih virov EU. Pri tem se govori predvsem o davku na finančne transakcije in o delu DDV.
Krepitev nadzora nad nacionalnimi proračuni
Poslanci bodo na tokratni plenarki glasovali tudi o svežnju dveh zakonodajnih predlogov v okviru prizadevanj za krepitev gospodarskega upravljanja, s katerimi se je unija odzvala na finančno in gospodarsko krizo. Ta "dvojček" prinaša krepitev evropskega nadzora nad nacionalnimi proračuni članic območja evra, posebej tistih v postopku zaradi presežnega primanjkljaja, in krepitev nadzora nad članicami območja evra, ki se soočajo z resnimi finančnimi motnjami ali so zaprosile za finančno pomoč. Po letu dni pogajanj je bil februarja med parlamentom, Evropsko komisijo in Svetom dosežen dogovor, ki so ga minuli teden potrdili finančni ministri unije, zdaj pa ga mora še parlament. Parlament je v pogajanjih med drugim zahteval vzpostavitev evropskega sklada za odkup dolga, ki velja za korak k uvedbi skupnih evrskih obveznic, a tega ni dosegel.
Manj sedežev v Evropskem parlamentu
Poslanci bodo razpravljali še o novi razporeditvi sedežev v Evropskem parlamentu, potem ko se bo njihovo število v skladu z lizbonsko pogodbo po evropskih volitvah prihodnje leto znižalo na 751. V sredo bo v parlament prišla visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, ki bo s poslanci govorila o severnokorejskem jedrskem programu, Siriji, Maliju in Ukrajini. Jordanova je v petek izpostavila, da bodo na dnevnem redu ta teden še energetski načrt EU za obdobje do leta 2050 in predlogi za varnostne izboljšave, potem ko so bili po jedrski nesreči v Fukušimi opravljeni stresni testi na vseh 145 jedrskih reaktorjih v EU.