V Azerbajdžanu zmagala stranka predsednika Alijeva

Tako kažejo izidi vzporednih volitev, ki jih je izvedel neodvisni raziskovalni center ELS.

Namestnik premierja Ali Ahmedov je dejal, da je bila njegova stranka prepričana v zmago in da pričakuje, da bo v parlamentu imela "najmanj 70 sedežev"

"Niti polovica pogojev za pravične in svobodne volitve" Vodilne azerbajdžanske opozicijske stranke Narodni svet demokratičnih sil (NCDF), stranka Musavat ter Demokratična stranka Azerbajdžana so volitve bojkotirale. "V državi ni izpolnjena niti polovica pogojev za pravične in svobodne volitve," je pred volitvami zapisala NCDF. Opozicijska stranka Republikanska alternativa (REAL) pa je napovedala, da ne bo priznala izidov volitev.

Opozicija vladi v Bakuju očita, da vse bolj omejuje demokratične pravice v tej z nafto in zemeljskim plinom bogati kavkaški državi.

Na volitve je bilo pozvanih okoli 5,2 milijona volivcev, za sedeže v enodomnem parlamentu pa se je potegovalo več kot 700 kandidatov iz 13 strank in enega zavezništva.

Kritiki za zapahi, volitve nedemokratične Mednarodne organizacije za človekove pravice ocenjujejo, da je današnje glasovanje "imitacija volitev", vladi v nekdanji sovjetski republiki pa očitajo, da je politične zapornike strpala v zapore, strankam pa omejevala možnost volilne kampanje.

V zadnjem letu dni so za zapahi pristali vodja stranke REAL Ilgar Mamadov, do režima kritična novinarka Hadija Ismajlova ter borca za človekove pravice Lejla in Arif Junus. Vsi trdijo, da so obtožbe proti njim politične.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pa je po sporu z oblastmi glede neoviranega dostopa za svoje opazovalce odpovedala opazovalno misijo v državi ob Kaspijskem morju.

Mednarodni opazovalci od prihoda Alijeva na oblast leta 2003 še nobenih volitev v Azerbajdžanu niso označili za demokratične.