Moskva: deset policistov je ob 6. uri vdrlo v dom in jo aretiralo

20.27 Rusko novinarko Ovsjanikovo pridržali in obtožili širjenja lažnih informacij

Ruske oblasti so danes pridržale nekdanjo novinarko državne televizije Marino Ovsjanikovo in jo obtožile širjenja lažnih informacij o ruski vojski, zaradi česar ji grozi zaporna kazen do deset let zapora, je sporočil njen odvetnik. Ovsjanikova je širši javnosti postala znana marca, ko je prekinila televizijsko oddajo in protestirala proti vojni.

Preiskovalci so proti Ovsjanikovi danes uvedli kazensko preiskavo, potem ko je sredi julija v bližini Kremlja pripravila protivojni protest, fotografije protesta pa objavila na svojem kanalu na Telegramu.

Takrat je v rokah držala napis, na katerem je ruskega predsednika Vladimirja Putina označila za morilca, ruske vojake pa za "fašiste". Zatrdila je, da je v Ukrajini umrlo 352 otrok, na tleh pred njo pa so ležale tri lutke z rdečo barvo na obrazih in oblačilih.

Njen odvetnik Dmitri Zahvatov je za francosko tiskovno agencijo AFP danes potrdil, da so proti Ovsjanikovi uvedli kazensko preiskavo. Povedal je, da je obtožena širjenja informacij o ruskih oboroženih silah, ki jih je vlada označila za lažne, in bo noč preživela v preiskovalnem priporu.

Ovsjanikova je prek Telegrama danes zjutraj sporočila, da je deset pripadnikov policije ob 6. uri po krajevnem času vdrlo v njen dom in ga preiskalo, preden so jo odpeljali, še navaja AFP.

Ovsjanikova, ki je bila rojena v Ukrajini, je širši javnosti postala znana marca, potem ko je prekinila informativno oddajo na ruski državni televiziji, da bi protestirala proti vojni v Ukrajini. Zaradi nasprotovanja ruski invaziji v Ukrajini je bila že nekajkrat aretirana in tudi denarno kaznovana.

19.51 Kitajski ambasador: Za situacijo v Ukrajini so odgovorni Američani

"Washington je glavni pobudnik in iniciator krize v Ukrajini. Poleg tega Washington uvaja do zdaj nevidene sankcije proti Rusiji, hkrati pa pošilja orožje in vojaško opremo Ukrajini," je po poročanju Reutersa v Moskvi dejal kitajski ambasador Zhang Hanhui. Po njegovih besedah je cilj Američanov izčrpati in uničiti Rusijo.  

18.55 Švica bi lahko diplomatsko zastopala Ukrajino v Rusiji

V Bernu so danes potrdili, da je Ukrajina zaprosila Švico, naj jo diplomatsko zastopa v Rusiji, s katero je Kijev v sporu zaradi vojaške agresije. Švicarsko zunanje ministrstvo je ob tem opozorilo, da bodo na tak dogovor morali pristati tudi v Moskvi.

Švica kot nevtralna država je od začetka ruske invazije na Ukrajino izrazila pripravljenost, da zagotovi diplomatsko pomoč in nastopi kot posrednica, kar je Kijev tudi sprejel.

Zunanje ministrstvo v Bernu je danes sporočilo, da je Ukrajina zaprosila, da Švica "prevzame mandat zaščitne sile" za Kijev v Rusiji, o čemer je pred tem poročal švicarski časnik Luzerner Zeitung.

Kot je pojasnilo ministrstvo, takšna zaščitna pooblastila državam "omogočajo ohranjanje odnosov na nizki ravni in zagotavljanje konzularne zaščite državljanom druge države", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva je za AFP potrdila, da so bila pogajanja o tem zaključena. Drugih podrobnosti o trajanju in vsebini pogajanj ni navedla. Je pa ob tem poudarila, da mora Rusija dati soglasje, da bi mandat zaščitne sile lahko začel veljati.

To bi se sicer lahko izkazalo za težavno, saj je Moskva jezna zaradi odločitve Švice, da sledi Evropski uniji pri uvedbi sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, pri čemer naj bi se v Moskvi spraševali, ali Švica še vedno velja za nevtralno.

Švica ima dolgo tradicijo delovanja kot zaščitna sila in predstavlja druge države, kjer te nimajo svojega diplomatskega predstavništva. Prvič je to vlogo odigrala med francosko-prusko vojno v letih 1870 in 1871.

Od takrat je imela podobne mandate že mnogokrat. Med drugim zastopa ameriške interese v Iranu ter iranske v Kanadi in Egiptu, zastopa pa tudi Rusijo v Gruziji in obratno, še poroča AFP.

18.10 Ukrajina poroča o uničenju še enega mostu na reki Dneper

Ukrajinska vojska je danes sporočila, da je z raketami v zadostni meri poškodovala most v bližini Nove Kahovke, tako da je zdaj ta neuporaben za tamkajšnje ruske sile. Gre za enega od treh mostov čez reko Dneper, prek katerih Rusi oskrbujejo svoje sile v regiji Herson, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po navedbah južnega poveljstva ukrajinskih sil je bil napad na most pri hidroelektrarni uspešen, česar pa še niso potrdile ruske sile.

Ruska vojska je veliko večino regije Herson na jugu Ukrajine zasedla v prvih dneh invazije, v zadnjih tednih pa ukrajinska vojska krepi napade v tem delu države, pri čemer uporabljajo rakete dolgega dosega.

Kot navaja dpa, so Ukrajinci v podobnih napadih nedavno že uničili železniški in cestni most v bližini mesta Herson. Rusi so nato vzpostavili trajektno povezavo za civiliste, domnevno pa je vojska postavila tudi več pontonskih mostov na reki, ki meri v širino en kilometer.

Sposobnost ruskih sil za dobavo opreme svojim silam na obeh bregovih Dnepra bo zelo pomembna za nadaljnji potek vojne. Regija Herson je namreč ključnega pomena za ukrajinsko kmetijstvo, na jugu pa meji na polotok Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

14.06 Ruska dobava nafte na Madžarsko, Slovaško in Češko se bo nadaljevala

Dobava ruske nafte vzdolž južnega kraka naftovoda Družba na Madžarsko, Češko in Slovaško, ki je bila več dni prekinjena, se bo kmalu nadaljevala, je danes sporočila slovaška naftna rafinerija Slovnaft. Kot so v družbi potrdili za nemško tiskovno agencijo dpa, sta se Ukrajina in Rusija dogovorili o kompromisnem predlogu.

V skladu z načrtom bi madžarska energetska družba Mol in njena slovaška hčerinska družba Slovnaft Ukrajini začasno plačevali tranzitne dajatve. Slovnaft je že nakazal prvo plačilo, je za dpa povedal tiskovni predstavnik Slovnafta Anton Molnar.

Ukrajinski upravljavec naftovoda UkrTransNafta je 4. avgusta popolnoma ustavil črpanje nafte po južnem delu naftovoda Družba na Madžarsko, Češko in Slovaško.

13.58 Skupina G7 obsodila nadzor Rusije nad jedrsko elektrarno v Zaporožju

Skupina sedmih gospodarsko najrazvitejših držav (G7) je danes obsodila rusko zasedbo jedrske elektrarne Zaporožje v istoimenski ukrajinski regiji in Moskvo pozvala, naj Kijevu nemudoma vrne nadzor nad elektrarno. Rusija je sicer za četrtek zahtevala sestanek Varnostnega sveta ZN, na katerem naj bi razpravljali o nedavnem obstreljevanju nuklearke.

"Ukrajinsko osebje, ki upravlja jedrsko elektrarno v Zaporožju, mora imeti možnost opravljati svoje naloge brez groženj ali pritiskov," so v skupni izjavi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisali zunanji ministri skupine G7. Po njihovem mnenju namreč nadaljnji ruski nadzor nad nuklearko ogroža regijo.

Skupina G7 je svojo zahtevo naslovila tudi na vse druge jedrske objekte znotraj mednarodno priznanih meja Ukrajine, da se tako zagotovi njihovo varno in zanesljivo delovanje, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po mnenju skupine je prav tako pomembno, da v jedrsko elektrarno Zaporožje pošljejo strokovnjake Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki morajo imeti možnost neposrednega in prostega stika z ukrajinskim osebjem, odgovornim za delovanje tamkajšnjih objektov.

13.38 Hrvatu v Ukrajini grozi dosmrtni zapor ali smrtna kazen

Hrvatu Vjekoslavu Prebegu, ki so ga zajele ruske sile pri Mariupolu, grozi dosmrtni zapor ali smrtna kazen. Obtožnica državnega tožilstva samooklicane Ljudske republike Doneck ga med drugim bremeni kaznivih dejanj urjenja za teroristične dejavnosti in sodelovanja v oboroženem spopadu v vlogi plačanca, piše hrvaški časnik Večernji list.

Na vložitev obtožnice proti Hrvatu se je že odzvalo hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in jo najostreje obsodilo.

"Hrvaška zavrača obtožnico ter je nima za utemeljeno in zakonito, ker je v nasprotju z mednarodnim pravom in mednarodnimi konvencijami o ravnanju z zajetimi civilisti in vojnimi ujetniki," so sporočili z ministrstva. Dodali so, da so v nenehnem stiku z ukrajinskimi oblastmi in drugimi partnerji, da bi razjasnili primer in osvobodili hrvaškega državljana.

Prebega, ki je bil pripadnik ukrajinske vojske, so ruske sile zajele maja pri Mariupolu.

V Ukrajino je po pisanju Večernjega lista prispel že pred več kot enim letom in postal pripadnik 1. bataljona 36. brigade mornariške pehote, ki se je borila ob Mariupolu. Gre za uradno enoto ukrajinske vojske. Ta vključuje nekdanji ukrajinski prostovoljni bataljon Azov, ki je kasneje postal del redne ukrajinske vojske.

Državno tožilstvo samooklicane Ljudske republike Doneck teh kaznivih dejanj, med katerimi sta še nasilno prevzemanje oblasti in rušenje ustavnega reda, obtožuje tudi Šveda Gustavssona Mathisa in Britanca Johna Hardinga. Obtožnico je že predalo sodišču, za očitana kazniva dejanja pa je zagrožen dosmrtni zapor ali smrtna kazen.

Sodišče samooklicane Ljudske republike Doneck, ki ga mednarodna skupnost ne priznava, je v začetku maja na smrt obsodilo maroškega državljana Saauduna Brahima ter Britanca Aidena Aslina in Shauna Pinnerja, ki se je boril v isti enoti kot Prebeg.

Na razsodbo so se pritožili, zanje pa se je zavzela tudi zahodna diplomacija, vendar so bili njeni napori do zdaj neuspešni.

13.10 Estonija in Finska pozvali k ukinitvi turističnih vizumov za Ruse

Premierki Estonije in Finske Kaja Kallas in Sanna Marin sta evropske države pozvali, naj prenehajo izdajati turistične vizume Rusom. Opozorili sta, da Rusi, ki želijo zaobiti prepoved potovanja v EU z letalom, v Evropo prihajajo čez kopensko mejo s tema dvema članicama EU in schengenskega območja.

Premierki menita, da ruskim turistom ne bi smeli dovoliti počitnic v Evropi, medtem ko Rusija nadaljuje vojno v Ukrajini. EU naj bi predlog preučila na neformalnem srečanju notranjih ministrov še ta mesec, poroča Deutsche Welle.

Estonska predsednica vlade Kaja Kallas je v torek na Twitterju opozorila, da je obisk Evrope privilegij in ne človekova pravica. Meni tudi, da to, da druge članice schengenskega območja izdajajo vizume Rusom, pomeni breme za države, ki mejijo z Rusijo. Pri tem je poudarila, da je čas, da se turizem iz Rusije konča.

Finska radiotelevizija YLE je prejšnji teden poročala, da so ruska podjetja začela ponujati avtobusne in avtomobilske prevoze iz Sankt Peterburga do letališč v Helsinkih in Lappeenrantiju na Finskem. Ti letališči imata neposredne povezave z destinacijami v Evropi.

Obiskovalci schengenskega območja se lahko prosto gibljejo znotraj 26 držav - poleg 22 članic EU so to še Islandija, Liechtenstein, Norveška in Švica. Še dodatnih 19 držav zunaj območja sprejema tujce, ki potujejo s schengenskim vizumom.

Finska predsednica vlade Sanna Marin pa je v ponedeljek dejala, da želi ukrepati za ustavitev turističnih vizumov za Ruse. "Ni prav, da medtem ko Rusija vodi agresivno, brutalno agresivno vojno v Evropi, lahko Rusi živijo normalno življenje, potujejo po Evropi in so turisti," je dodala.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju za časnik The Washington Post prav tako pozval k popolni prepovedi potovanj za Ruse. Meni, da bi takšne omejitve morale veljati za vse Ruse, tudi tiste, ki so zapustili državo in nasprotujejo vojni. Pozivu se je pridružila Latvija, ki se je že odločila, da bo prenehala izdajati vizume.

11.11 Množični eksodus s Krima po včerajšnjem napadu

Številni mediji poročajo o množičnem odhodu Rusov, ki bežijo s polotoka Krim, potem ko je včeraj tam odjeknila vrsta eksplozij. Po navedbah ruskih okupacijskih oblasti je v eksplozijah umrl najmanj en človek, bilo pa je tudi več ranjenih.

Rusi trdijo, da letalsko oporišče ni bilo napadeno, uradni Kijev pa ni prevzel odgovornosti za eksplozije, ki so zadele rusko letalsko oporišče Saki na Krimu, ki je več kot 200 kilometrov oddaljeno od frontne črte. Veliko Rusov se je zato odločilo zapustiti ta polotok, ki je pod okupacijo Rusije od leta 2014.

No more beach 2022 bikini pics. #Russians are hastily leaving #Crimea via the Crimean bridge. “There’s a huge traffic jam here,” says the author of the video. #UkraineRussianWar pic.twitter.com/Xs5RpMc0g3

— KyivPost (@KyivPost) August 9, 2022

Neimenovani ukrajinski uradnik je za New York Times neformalno razkril, da je Ukrajina letalsko oporišče res napadla s "popolnoma ukrajinskim orožjem", poroča Index.

Na družbenih omrežjih je mogoče zaslediti posnetke kilometrskih kolon vozil pred 17-kilometrskim Krimskim mostom, s katerim je bil Krim pred štirimi leti povezan z Rusijo.

⚡️Subscribers report that there is a huge traffic jam on the Kerch bridge from those who want to leave Crimea. pic.twitter.com/vMJlOK6H7J

— Flash (@Flash43191300) August 9, 2022

Krim v Rusiji oglašujejo kot zelo turistično destinacijo, a zdajšnja podoba eksplozij in vojne ne kaže ravno slike varnega počitniškega letovišča.

10.18 Po koncu prehodnega obdobja bo začel veljati embargo na uvoz ruskega premoga

Po izteku prehodnega obdobja bo v četrtek v EU začela veljati prepoved uvoza ruskega premoga. Gre za ukrep iz petega svežnja sankcij proti Rusiji, o katerem so se države članice zaradi ruske invazije na Ukrajino dogovorile aprila. Po ocenah Bruslja bo zaradi prepovedi uvoza premoga Rusija letno ob osem milijard evrov.

Članice EU so se aprila dogovorile za 120-dnevno prehodno obdobje, v katerem naj bi se evropska industrija prilagodila na prepoved. Cilj ukrepa je oslabiti rusko gospodarstvo, poudarja nemška tiskovna agencija dpa.

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je ruski premog lani vrednostno predstavljal 45 odstotkov celotnega uvoza premoga iz držav zunaj Unije, količinsko pa 52 odstotkov.

Premog je bil sicer prvi ruski energent, na katerega je EU sprejela embargo. V poznejših svežnjih sankcij se je EU odločila še za široko prepoved dobave ruske nafte. Embargo na uvoz nafte bo začel veljati proti koncu leta, z izjemo nekaterih držav, ki so močno odvisne od tega ruskega energenta in ga prejemajo prek naftovodov.

Med temi je Madžarska, ki bo še naprej lahko prejemala dobavo iz Rusije. Je pa upravljavec naftovoda, družba Transneft, v torek sporočil, da je bila dobava nafte iz Rusije na Madžarsko, Češko in Slovaško po južnem kraku naftovoda zaustavljena. Razlog naj bi bil nezmožnost plačila avgustovske tranzitne pristojbine ukrajinskemu operaterju UkrTransNafta.

10.14 Ruski raketni napad v bližini jedrske elektrarne v Zaporožju zahteval 13 smrtnih žrtev

Poleg 13 ubitih civilistov, kot je danes sporočil guverner regije Valentin Rezničenko, naj bi bilo poškodovanih 20 večnadstropnih stavb, vključno z dvema šolama, študentskim domom in kulturnim centrom.

V napadu je bilo ranjenih tudi več kot deset ljudi. Sprva je guverner na Telegramu poročal o 11 smrtnih žrtvah, a je v poznejši objavi dodal, da sta zaradi poškodb umrla še dva človeka. Prebivalce je ponovno pozval, naj upoštevajo sirene, ki opozarjajo na napade, in poiščejo zatočišče, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Najhuje je bilo prizadeto mesto Marhanec, kjer naj bi umrlo 12 ljudi, še 11 pa jih je bilo ranjenih. Prav tako naj bi bilo poškodovanih 20 večnadstropnih zgradb, vključno z dvema šolama, študentskim domom in kulturnim centrom. V drugi vasi blizu mesta Nikopol pa je v napadu v svojem domu umrla še ena oseba, dve pa sta bili ranjeni, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Obe prizadeti območji sta manj kot 20 kilometrov oddaljeni od jedrske elektrarne Zaporožje. Celotna regija Zaporožje je sicer zadnje dni v središču pozornosti javnosti, saj je območje tamkajšnje jedrske elektrarne tarča obstreljevanja.

Tako Rusija kot Ukrajina druga drugo obtožujeta napadov na nuklearko, ki je pod nadzorom ruskih sil, medtem ko so Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IEAE) in Združeni narodi izrazili zaskrbljenost zaradi dogajanja v zvezi z elektrarno in opozorili na tveganje za jedrsko nesrečo.

10.12 Kijev: Moskva želi nuklearko Zaporožje priključiti h Krimu

Ruske sile, ki zasedajo jedrsko elektrarno v Zaporožju, želijo to nuklearko povezati z omrežjem na Krimu, s tem pa ji lahko škodujejo, so v torek opozorili pri ukrajinskem operaterju Energoatom. Medtem je Moskva za četrtek zahtevala sestanek Varnostnega sveta Združenih narodov, na katerem bi razpravljali o nedavnem obstreljevanju nuklearke.

Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Vodja ukrajinske jedrske agencije Energoatom Petro Kotin je na ukrajinski televiziji opozoril, da ruska vojska v jedrski elektrarni Zaporožje izvaja načrt ruskega operaterja Rosatom, katerega cilj je priključitev elektrarne na električno omrežje Krima, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vendar pa bi bil postopek preklopa na povezavo s Krimom zaradi odklopa od ukrajinskega sistema napajanja zelo nevaren, je opozoril Kotin. "Za to je treba najprej odklopiti električne vode elektrarne, ki so povezani z ukrajinskim energetskim sistemom. Od 7. do 9. avgusta so Rusi že poškodovali tri daljnovode," je pojasnil vodja Energoatoma

Kot je dodal, je jedrska elektrarna trenutno povezana z le enim daljnovodom, kar je izjemno nevarno. Ko bo odklopljen še zadnji daljnovod, bodo hlajenje elektrarne poganjali le še generatorji na dizelski pogon, kar pomeni, da bo vse odvisno od njihove zanesljivosti in zalog goriva, navaja AFP.

Medtem so ruske sile v torek začele v nuklearki nameščati sistem zračne obrambe, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa potrdil vodja proruske uprave v regiji Zaporožje Jevgenij Balicki. Razlog za krepitev obrambe so nedavna obstreljevanja elektrarne, za katera sprti strani obtožujeta druga drugo. Balicki je ob tem zagotovil, da elektrarna deluje normalno, električni vodi in poškodovane reaktorske enote pa so bili popravljeni.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v ponedeljek dejal, da je vsak napad na jedrsko elektrarno samomorilsko dejanje, medtem ko so se tako iz ZN kot iz Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) vrstila opozorila glede tveganja za jedrsko nesrečo. Generalni direktor IAEA Rafael Grossi je kasneje sicer dejal, da zaradi sobotnega obstreljevanja "ni neposredne nevarnosti za jedrsko varnost", potem ko so strokovnjaki ocenili informacije, ki jih je posredovala Ukrajina.

Rusija je v torek zahtevala, da se v četrtek dopoldne v New Yorku sestane Varnostni svet ZN. Na njem naj bi Grossi 15-članskemu svetu poročal o razmerah v nuklearki. Iz Moskve so sporočili, da so pripravljeni podpreti obisk opazovalcev IAEA v elektrarni. "Naša stran je pripravljena zagotoviti največjo mogočo pomoč pri reševanju organizacijskih vprašanj," so v torek po navedbah dpa dejali na ruskem zunanjem ministrstvu.

Lokalne oblasti v regiji Zaporožje so danes zagotovile, da imajo v primeru jedrske nesreče v Zaporožju pripravljene načrte za evakuacijo prebivalstva, ki se redno prilagajajo vsakokratnim razmeram, poroča ruska državna tiskovna agencija Tass.

Večino regije Zaporožje so kmalu po začetku invazije zasedle ruske sile, ki pa ne obvladujejo istoimenske regionalne prestolnice. Kljub temu so se oblasti odločile, da bodo v prihodnje tam izvedli referendum o priključitvi regije Rusiji.

7.16 Zelenski: Vojna v Ukrajini se mora končati z osvoboditvijo Krima

"Krim je ukrajinski in nikoli se mu ne bomo odpovedali," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Ukraine's Ministry of Defence reminding everyone about "fire safety rules and the prohibition of smoking in unspecified places" after huge explosions at an airfield in occupied Crimea is trolling of a whole another level pic.twitter.com/DKISH4khda

— Anastasiia Lapatina (@lapatina_) August 9, 2022

"Črnomorska regija ne more biti varna, dokler je Krim okupiran," je v nočnem nagovoru opozoril ukrajinski predsednik. Po njegovih besedah tudi v številnih državah na obali Sredozemskega morja ne bo stabilnega in trajnega miru, dokler bo Rusija lahko uporabljala polotok Krim kot svoje vojaško oporišče.

The Ministry of Defense of Ukraine would like to remind everyone that the presence of occupying troops on the territory of Ukrainian Crimea is not compatible with the high tourist season. pic.twitter.com/PFl6jBzKh4

— Defense of Ukraine (@DefenceU) August 9, 2022

"Ruska vojna proti Ukrajini in celotni svobodni Evropi se je začela s Krimom in se mora končati s Krimom - z njegovo osvoboditvijo," je le nekaj ur po tem, ko je v torek v ruskem letalskem oporišču na Krimu odjeknila vrsta eksplozij, še dejal Zelenski.

Rusko obrambno ministrstvo je v torek sporočilo, da je v letalskem vojaškem oporišču na Krimu eksplodiralo strelivo, incident pa je zahteval smrtno žrtev. Ranjenih je bilo pet ljudi, med njimi tudi otrok, poroča AFP.

Rusija si je polotok Krim enostransko priključila leta 2014 na podlagi mednarodnopravno nepriznanega referenduma.

6.56 Nove eksplozije v Zaporožju

Včeraj zvečer je bilo slišati nove eksplozije v regiji Zaporožje. Ukrajinski župan Melitopola Ivan Fedorov je povedal, da so poleg eksplozij na Krimu in v zasedenem letovišču Kirilivka ob obali Azovskega morja slišali vsaj dve eksploziji, poroča Index.

6.53 Ukrajina obsodila ruskega vohuna

⚡️Russian spy sentenced to 15 years in prison.

Prosecutors said on Aug. 9 that a resident of Kyiv Oblast had been convicted of treason. According to the investigation, he exposed the locations of territorial defense checkpoints and other sensitive information.

— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) August 9, 2022

Kot poroča ukrajinski Kyiv Independent, je sodišče v kijevski regiji včeraj obsodilo ruskega vohuna na 15 let zapora. Šlo naj bi za prebivalca regije, ki je po obtožnem predlogu ruskim silam razkrival lokacije kontrolnih točk ukrajinske teritorialne obrambe in druge občutljive informacije.

Novice Dopustniki v paniki zapustili plažo: eksplozija pretresla Putinovo prvo veliko osvojitev

Novice Ukrajina: "Preprečili smo dva atentata". Morilcem naročniki ponudili 100 tisoč dolarjev?