Težave švicarskih strojev za delanje denarja

Švica slovi kot bogata dežela bančništva in davčna oaza. Zaradi številnih milijarderjev in milijonarjev, domačih in tujih, je bila zlata jama za razvoj zasebnega bančništva – torej upravljanja celotnega premoženja posameznikov, ki imajo precej pod palcem.

Vsi so drli v Zürich, da bi dobili del kolača Še na prelomu stoletja je bil Zürich obetavno mesto. Zasebno bančništvo je bilo v razcvetu, vsak, ki se je ukvarjal s tem poslom in je hotel dobiti del kolača, je moral biti v Zürichu, pravi Werner Sigg, nekdanji šef kantonske banke iz Basla (Basel Kantonalbank).

Ta se je z zasebnim bančništvom v švicarski finančni prestolnici začela ukvarjati leta 1997. Njihova skupina, ki je štela 15 zaposlenih, je upravljala premoženje ljudi, ki so imeli v banki milijardne depozite. To so bili skoraj izključno švicarski bogataši.

Stroji za delanje denarja Dobički zasebnega bančništva so bili zelo visoki: bruto dobiček na zaposlenega je bil kar 818 tisoč evrov. "To je bil pravi stroj za delanje denarja," je svojo ekipo sodelavcev slikovito opisal Sigg. Baselski kantonski banki so sledile tudi druge kantonske banke.

Toda izbruh krize leta 2008 in tudi odpravljanje bančne tajnosti sta uničila posel. Zasebno bančništvo preprosto ni več dovolj donosno. Baselska kantonska banka se je tako odločila, da se umakne iz Züricha.

Zürich – mesto, kjer izginjajo banke Ni edina. Od leta 2008, ko je izbruhnila svetovna finančna kriza, je iz mesta izginilo 52 domačih in tujih bank. Te so upravljanje premoženja bodisi prodale svojim konkurentom ali zaprle svoje podružnice.

V zadnjem letu in pol je svoja vrata v Zürichu zaprlo ducat bank, med drugim tudi obe liechtensteinski finančni instituciji – LLB (Schweiz) in Centrum Bank.

Eksodus bank se nadaljuje Umaknili sta se tudi dve kantonski banki – Die Aargauische Kantonalbank je svojo hčer, ki se je ukvarjala z upravljanjem premoženja, prodala züriški IHAG Privatbank, St. Galler Kantonalbank pa se je odločila, da bo prodala svoj delež v Hyposwiss.

Od zasebnega bančništva v Zürichu sta se poslovili tudi nizozemska ABN Amro in ameriški Merrill Lynch. Zadnja je svojo züriško podružnico za 738 milijonov evrov prodala švicarski banki Julius Bär.

Toda najspretnejši uspevajo tudi v času kriz Do konca leta naj bi se s švicarskega trga umaknil tudi britanski Standard Chartered in nemška Deka Privatbank. Tudi italijanski zavarovalniški koncern Generali se želi posloviti od zasebnega bančništva.

Toda, kot je skoraj vedno, tudi v hudih časih nekaterim uspeva. Kantonska banka iz Graubündna (Graubündner Kantonalbank), ki ima polovični delež v Privatbank Bellerive in v Private Client Bank, uspešno posluje na trgu.