Temna stran rajskega otočja

Sonce, morje, palme in peščene plaže. Številni tuji popotniki Maldive opisujejo kot raj na zemlji. Lokalni prebivalci pa vam bodo povedali, da ni povsem tako. V zadnjih letih je to otočno državo pretreslo kar nekaj tragičnih dogodkov, ki mečejo temno luč na ta turistični biser v Indijskem oceanu, ki ga sestavlja 1192 koralnih otokov, naseljuje pa ga okoli 300 tisoč ljudi, piše Independent.

Drugačnost ni dobrodošla Hilath Rasheed je bil prvi javno razkrit homoseksualec v državi, kar pa je konservativna družba le stežka sprejemala. V državi, kjer je prepovedano biti karkoli drugega kot musliman, drugačnost ni prav dobrodošla. Rasheeda je nekega dne ob odhodu od doma pričakala skupina nestrpnežev in z njim kruto obračunala. Zdravniki so mu povedali, da je le po izjemni sreči preživel napad, saj so bile njegove rane tako hude, da so presenetile še bolnišnično osebje.

Že pred napadom so ga pogosto nadlegovali, po napadu pa je državo zapustil. Zdaj živi na Šrilanki. Svoj dom pogreša, a priznava, da v državi, kjer je verski fundamentalizem v velikem porastu, pač ni prostora za homoseksualnega ateista. "Ekstremizem je največja grožnja moje države. Bil sem prvi, ki sem odprto govoril o svoji homoseksualnosti in verski svobodi. Ljudje so mi govorili, da sem pogumen, sam pa pogosto menim, da sem bil neumen," priznava.

Verski ekstremizem To pa ni edini primer verskega ekstremizma v državi. Petnajstletno dekle, ki jo je oče več let zlorabljal in posiljeval, je bilo nedavno obsojeno na sto udarcev z bičem zaradi prešuštva. Organizacije za človekove pravice so razjarjene, zahtevajo spremembo kazni in da bi turisti državo kot turistično destinacijo bojkotirali. Za zahodne medije jim pritrjuje celo predsednik države Mohammed Waheed, ki pravi, da je bila odločitev sodišča napačna in da je dekle žrtev, vendar doma se obnaša drugače. Nedavno je namreč v koalicijo stopil s politično stranko Adhaalath, ki je osnovana na islamističnem fundamentalizmu.

Predstavnikom Adhaalatha se kazen ne zdi sporna. "Namen tovrstnih kazni v širiatskem pravu je, da se ustvarja red v družbi in jo obvaruje pred grešnimi dejanji. Ne smemo poslušati mednarodnih organizacij, ki nasprotujejo tovrstnim kaznim." Le redki turisti vidijo to stran države – številne odpeljejo na odročne rajske otoke, še preden se napotijo v prenaseljeno "brezalkoholno" prestolnico Male, kjer pomembno vlogo igrajo nepopustljivi islamisti.

Policija ne ukrepa Lani so bili v narodnem muzeju tako uničeni dragoceni starodavni budistični artefakti, islamski skrajneži pa so najverjetneje odgovorni tudi za oktobrski umor poslanca, ki se je upal spregovoriti proti ekstremizmu. Policija v nobenem od primerov ni našla krivca. Ista skupina naj bi stala tudi za aretacijo prvega demokratično izvoljenega predsednika Mohameda Nasheeda.

Nasheedova izvolitev je pomenila prelom s trideset let trajajočo diktaturo Maumoona Abdula Gayooma, vendar več kot očitno njegov liberalni zahodnjaški stil vladanja ni ustrezal vsem. Čeprav je Nasheed odstopil v živo na javni televiziji, je pozneje priznal, da so ga v odstop prisilili in da je pravzaprav šlo za državni udar.

Varovanje islamskih vrednot Trenutni predsednik Waheed se seveda s tem ne strinja in pravi, da je bil prenos oblasti popolnoma legalen. Že takoj je sicer javnost razburil z odločitvijo, da bo ministrska stolčka podelil tudi hčerki in sinu nekdanjega diktatorja Gayooma, v vlado pa je sprejel tudi člane prej omenjene ekstremistične stranke Adhaalath, pa čeprav stranka sploh ne zaseda nobenega sedeža v parlamentu. Svojo odločitev je obrazložil z besedami: "Zagotoviti želijo, da se zavarujejo islamske vrednote. Vsi delamo s tem v mislih."

Nasheed si sicer prizadeva, da bi bil na naslednjih volitvah ponovno izvoljen. "Državni udar je bil pravzaprav sreča v nesreči. Razkril je ekstremiste. Ko so sprejeli svoje položaje v vladi, so pokazali, da svojo religijo samo izkoriščajo za politične cilje. Ljudje so to opazili," poudarja. Ni še jasno, ali bo Nasheed sploh lahko sodeloval na naslednjih volitvah, saj mu grozi zaporna kazen, sam pa se boji, da ga bo doletela še hujša usoda. "Dejstvo je, da me želijo videti mrtvega. To so želeli storiti že med državnim udarom. Z mano imajo še neporavnane račune," je sklenil.