Stroški iranskega jedrskega programa presegajo 100 milijard dolarjev

Ameriška organizacija Carnegie Endowment for International Peace je v sodelovanju s Federacijo ameriških znanstvenikov izdala poročilo, v katerem opozarja, da iranskega jedrskega programa ne bo mogoče kar končati in je diplomacija edini način, da se nadzoruje in zagotavlja mir. "Prežet je s preveč ponosa – čeprav zgrešenega – višina stroškov pa je preprosto previsoka, da bi program kar tako opustili," navaja poročilo.

Zahod in Izrael domnevata, da želi Teheran razviti jedrsko orožje, čeprav Iran vztraja, da ima jedrski program izključno miroljubne namene. Iran in šest velesil so februarja v Kazahstanu znova začeli politične pogovore po večmesečnem premoru in neuspelih srečanjih v Carigradu, Bagdadu in Moskvi. Varnostni svet ZN je sprejel vrsto resolucij, ki poziva Teheran, naj ustavi bogatenje urana.

Poročilo, naslovljeno Iranska jedrska odisejada: stroški in tveganja, želi natančno ovrednotiti, koliko je jedrski program do zdaj resnično stal državo. Glede na izsledke poročila naj bi stroški narasli do vrednosti vsaj 100 milijard dolarjev (78 milijard evrov), če se pri izračunu upošteva tudi izgubljene tuje naložbe in prihodke od nafte.

Majhen energijski izplen Razmeroma majhne zaloge urana Iranu preprečujejo, da bi postal samozadostna jedrska sila, Teheran pa obenem zapostavlja obstoječo infrastrukturo in razvoj preostalih naravnih virov, ki bi lažje in bolj učinkovito zadostili energijskim potrebam države, navaja poročilo. Obenem ugotavlja, da iranski 1000-megavatni jedrski reaktor v Bušerju, ki so ga na nacionalno energetsko omrežje priključili leta 2011, proizvede le dva odstotka vse elektrike v državi, vsaj 15 odstotkov elektrike pa se izgubi zaradi starih in slabo vzdrževanih cevi. Iran ima obilne zaloge nafte in zemeljskega plina, sankcije Zahoda pa so številna podjetja prisilile, da zapustijo državo.

Nobena smiselna energijska strategija ne bi vključevala razvoja jedrske energije v državi, kot je Iran," navaja poročilo, ki ocenjuje, da je jedrski program, namesto da bi izboljšal energijsko varnost države, kvečjemu onemogočil njeno zmožnost, da razširi svoje vire energije, s tem pa doseže tudi pravo energijsko neodvisnost.

Iransko ljudstvo je v jedrski razpravi odstotno Avtorji poročila tako priporočajo, da se zunanje sile bolj posvetijo tudi osveščanju iranskega prebivalstva z "javno diplomacijo," ki bi ljudem razložila, kakšne koristi pravzaprav imajo od jedrskega programa. "Iransko ljudstvo je v jedrski razpravi večinoma odsotno. Čeprav ameriški uradniki in člani kongresa pogosto govorijo o hudih sankcijah, pa iranske prebivalce le redko oskrbijo s konkretnimi podatki o stroških jedrskega programa in potencialnimi koristmi bolj spravljive jedrske politike."

Obstojen dogovor bi tako moral vključevati zavezo Irana, da se odreče aktivnostim, povezanim z produkcijo orožja, državi pa bi bilo treba omogočiti, da nadaljuje bogatenje urana na nizkih stopnjah, ki so potrebne za produkcijo energije. "Trenutno ni skoraj nobenih možnosti, da bi Iran prekinil jedrski program, ki ga tako oni kot številne druge države razumejo kot pravico – pravico do bogatenja. Pogajalci bi morali razpravo nadaljevati na politično manj nabitih temah in dati več poudarka alternativnim virom energije za Iran, kar bi povečalo možnost, da se konča izmenjevanje groženj in ustvarja nove možnosti za sodelovanje," še sklene poročilo.