SPD zahteva minimalno plačo 8,5 evra na uro

Dan pred drugim "spoznavnim" sestankom CDU/CSU in SPD je generalna sekretarka SPD izjavila, da se lahko pogajanja s konservativci začnejo le, če Merklova pristane na uvedbo minimalne plače na nacionalni ravni. SPD ni pripravljena razmišljati o oblikovanju vlade z CDU/CSU "brez dogovora o za vso državo obvezni minimalni plači 8,5 evra na uro", je dejala generalna sekretarka SPD Andrea Nahles. Nekateri sektorji v Nemčiji so zaradi pritiskov vplivnih sindikatov že uvedli minimalno plačo, a zvezna vlada zakona o minimalni plači za vso državo ni sprejela. CDU in njena sestrska krščanska socialna unija (CSU) sta bolj naklonjeni nadaljevanju politike prilagajanja plač posameznim sektorjem.

Najostrejša nasprotnica minimalne plače je bila liberalna FDP. Dosedanji partnerji Merklove so po volitvah 22. septembra ostali pred parlamentarnimi vrati, vprašanje minimalne plače pa je ponovno v ospredju. Tudi Zeleni, s katerimi se bo CDU pogovarjala dan po pogovorih z SPD, se zavzemajo za postavitev minimalne plače pri 8,5 evra na uro, Levi pa bi jo postavili pri 10 evrih na uro. Za primerjavo: minimalna plača v Sloveniji, ki se vsakega januarja usklajuje z inflacijo, trenutno znaša 784 evrov bruto oziroma 4,52 evra na uro.

Zbližanje glede (ne)dviga davkov CDU pripravlja paket tem, o katerih se želi pogajati s potencialnimi koalicijskimi partnerji. Odprta vprašanja glede minimalne plače so, kdo bi določil prvo minimalno plačo ter ali bi na vzhodu in zahodu države uvedli dve različni minimalni plači. Na obzorju je kompromis: Generalna sekretarja Hermann Grohe (CDU) in Alexander Dobrindt (CSU) naj bi želela, da se oblikuje predlog o omejitvi pogodbenega in začasnega dela ter tudi o uveljavitvi celovite minimalne plače. SPD naj bi se v zameno odpovedal zahtevi po uvedbi evroobveznic. Na koncu bi se lahko zedinili, da minimalno plačo ne določa država, temveč posebna komisija.

SPD in konservativci so se dogovorili za drugi krog pogovorov po tem, ko so v začetku oktobra ugotovili, da morajo rešiti nekatera razhajanja, preden lahko dosežejo odločitev o tem, ali bodo začeli koalicijska pogajanja. Nahlesova je poudarila, da bodo morali v drugem krogu pogovorov že zagristi v nekatera kisla jabolka. "Unija ne sme domnevati, da bo avtomatično sledil tretji krog pogovorov. Potrebujemo konkretne zaključke," je dejala. Govorili naj bi o Evropi, evru, gospodarstvu, financah, notranji varnosti in reformi federalne ureditve. Na mizi bodo tudi kompleksna vprašanja, kot sta demografske spremembe in odgovornost Nemčije v svetu.

Ena od spornih tem med strankama je tudi vprašanje davkov. SPD se zavzema za dvig davkov za najbogatejše, da bi z njimi financirali infrastrukturo in izobraževanje. CDU in predvsem CSU dvig odločno zavračata. Pred dnevi je postalo jasno, da je na obzorju dogovor, ko je vodja SPD Sigmar Gabriel dejal, da "zvišanje davkov za njegovo stranko ni samo po sebi njihov cilj".

Nova vlada že do srede novembra? Nemški mediji pred drugim srečanjem poročajo, da je velika koalicija vse bolj verjetna. Več politikov tako iz vrst konservativcev kot socialistov se je izreklo za skupno sodelovanje. Finančni minister Wolfgang Schäuble (CDU) je izrazil pričakovanje, da bi bila nova vlada lahko oblikovana do sredine novembra, kar bi bilo precej prej, kot pričakuje večina. Ali bo Schäuble v novi vladi še minister, ni jasno, saj želi finančno ministrstvo zase SPD. Takšno prestižno ministrstvo bi lahko prepričalo tudi skeptične člane SPD, ki bodo 20. oktobra glasovali o morebitnih koalicijskih pogajanjih s CDU.

Unija naj bi se do konca tedna odločila, s kom želi v koalicijo, kaže, da bo to SPD. Pred tem ni izključeno niti tretje "spoznavno" srečanje z SPD, kot tudi ne črno-zelena koalicija.