Slovenka, ki dela na luksuzni jahti

"Večkrat me povprašajo, kaj sem po poklicu. In ker je moj delovni spekter tako raznovrsten, ukvarjam se namreč z veliko stvarmi, vse najbolj opiše kar naziv svetovna popotnica," pravi Maja Novak.

Maja ogromno potuje. Načeloma v eni državi ne živi dlje kot tri mesece. "Ali potujem za svoj užitek in spoznavam kulturo ter srca domačinov ter nabiram nove zgodbe ali pa potujem zaradi dela," dodaja.

Živi zelo avanturističen način življenja, ki jo prisili, da gre zunaj cone svojega udobja in spoznava različnost sveta in ljudi. "Spoznavaš pa seveda tudi sebe in svoje potenciale. Znajti se moraš v vsaki situaciji, vedno moraš biti v koraku s časom in se naučiti zaupati ter verjeti vase," pravi naša sogovornica.

Kje vse je Maja Novak že bila? Vabljeni k ogledu utrinkov.

Zakaj v tujino? Majina zgodba se je začela pri 19 letih, ko ni vedela, kaj bi študirala in si je preprosto vzela eno leto prosto. "Odpravila sem se z nahrbtnikom v Maroko s popotnico, ki sem jo poznala zgolj en teden. V tak način potovanja sem se nemudoma zaljubila in se nato precej potikala po Evropi," o svojih prvih izkušnjah pripoveduje Maja. Pri 22 letih je nato končala fakulteto in se zares odselila iz Slovenije, da bi dlje časa potovala po svetu.

Začela je delati v Ameriki kot camp counselor v skavtskem taboru, nato pa so se poti nadaljevale: "Vedno sem rada kombinirala potovanja za dušo in delo v tujini. Tako sem lahko služila denar in se po opravljenem delu nemudoma odpravila odkrivat svet."

Niso zgolj potovanja, treba je tudi preživeti Prvo službo je Maja dobila prek organizacije STA Ljubljana. Nato se je opogumila in se v lastni režiji odpravila na Novo Zelandijo in pozneje na lov za sanjsko službo na zasebni jahti. Prepričana je, da je najbolj nujna priprava in zbiranje pravih in uporabnih informacij. Nadaljuje pa, da je "potem treba napisati zelo dober in jedrnat življenjepis ter se dodobra pripraviti na intervjuje oziroma na aktivno iskanje službe. Ne smeš vzeti ne za odgovor in nadaljuješ, dokler ti nekdo ne reče ja".

Delo na jahti. Delo, ki je res enkratna izkušnja. "Res je. Mogoče zato, ker za to industrijo ne ve veliko ljudi in prav tako zato, ker ni veliko ljudi, ki bi se bili pripravljeni lotiti takega načina dela in tudi načina življenja," potrdi Maja. Delo na prestižni jahti je po njenih besedah zelo zahtevno delo, saj gre za delo z najbogatejšimi in zato tudi najbolj zahtevnimi gosti. Strežba in delo morata biti opravljeno vrhunsko, najraje brez napak in v čim krajšem času.

"To so gostje z včasih kar nemogočimi zahtevami in potrebujejo nenehno pozornost. Zato med poletno sezono lahko pričakujemo dolge delovnike do 18 ur na dan, brez prostega dne tudi nekaj mesecev," dodaja Maja, ki še pove, da začeti delati v jahtni industriji tudi ni najlažje, saj moraš kot novinec vložiti veliko energije, časa in pa tudi denarja za iskanje dela na jahti. Večinoma se sicer novinci odpravijo na francosko riviero in delijo svoj življenjepis na pomolih velikih pristanišč.

Zaslužek je dober, ampak izkušnje so še bolj dragocene "Zaslužki seveda niso slabi, ampak si to tudi pošteno zaslužiš po opravljenem delu," pravi Maja. Po njenih besedah so prednosti zagotovo to, da veliko potuješ, občuduješ najlepše sončne zahode, živiš na morju in če imaš srečo, dobiš tudi novo družino oziroma posadko, s katero spleteš res tesne vezi. Poskusiš lahko hrano in vina, ki jih sicer verjetno nikoli ne bi.

Naučiš se veliko novih stvari, kot so wakeboardanje, potapljanje, vožnja čolnov, včasih letiš celo s helikopterjem ... Ampak Maja dodaja, da so najbolj negativna stran zagotovo dolge ure dela in veliko stresa, "prav tako ti ni dovoljeno, da se zlomiš ali celo zboliš, saj v takem primeru lahko marsikdaj izgubiš službo in te preprosto nadomestijo".

In še: "Po eni strani bi rekla, da gre za sanjsko službo, ko pogledaš s pozitivne, lepše strani. Veliko se naučiš o sebi, svojih mejah. Ampak je po drugi strani zato, da je nekaj lahko sanjsko, treba tudi vložiti v to in trdo delati, da lahko potem tiste sanjske trenutke dejansko užiješ in ceniš."

Ko kar čakaš in čakaš … nikar, pojdi na pot! "Prek potovanj in toliko različnih situacij, skozi katere sem se kot samostojna popotnica morala prebiti, sem se največ naučila ravno o minljivosti življenja in vsakega trenutka. Kako kar čakamo in čakamo, da se bo nekaj zgodilo, da bo prišla sanjska služba, čakamo, da bo prišla priložnost … V realnosti pa nikoli ni tako. Treba je pljuniti v roke in iti v akcijo, saj se šele takrat začnejo dogajati stvari in začnejo na pot prihajati priložnosti," je prepričana Maja.

Kot dodaja, začneš počasi, učiš se sproti, ob vsaki novonastali situaciji in ob vsaki novi izkušnji: in to je smisel življenja. Užiti ga v vsej lepoti, ki jo življenje ponuja, in izkusiti trenutke.

In kakšen je nasvet tistim, ki se odpravljajo v tujino? "Če te je strah, se sprva odpravi na destinacije ali delo v tujini, ki so poznane kot bolj varne. V prvem delu knjige S trebuhom za kruhom sem ravno zato temeljito zapisala vse moje izkušnje z delom v tujini, popolnoma vse, od prevozov, življenja v določeni deželi do pridobitve vize in opisa dela. Pri vsakem opisu dela pa so svoje mnenje podali tudi moji prijatelji po svetu. Da lahko bralec dobi zares dober uvid, kakšno je življenje, recimo au-pair, mentorja v poletnem kampu ali stevardese na jahti. Opišem tudi popotniška dela, ki sem jih opravljala. V drugem delu knjige, ki izide februarja, pa so zapisane vse informacije, kako do cenejših letalskih kart, brezplačnih prenočišč, pisanja življenjepisa, varčevanja denarja in kako v svoje delo vnesti ljubezen in strast."

Do lastne agencije in uresničitve sanj Skozi sezone, ki jih je Maja preživela na jahti, so bili na krovu tudi gostje, ki so imeli posebne prehranske potrebe. Tako je tudi sama dve sezoni na jahti delala kot kuharica zdrave prehrane in osebna nutricionistka. Predvsem s tem projektom, agencijo Sea Vitamin, želi povezati jahte, ki take ljudi potrebujejo, in ljudi, ki so usposobljeni za kuharje zdrave prehrane in nutricioniste.

Potem pa želi projekt tudi povečati in nuditi razna izobraževanja za kuharje na jahtah in tudi stevardese, ki želijo svoje znanje nadgraditi in ponuditi svojim gostom več. V jahtni industriji namreč po Majinih besedah ni meja in vedno lahko znaš več in ponudiš svojim gostom več.

Projekt je še v povojih, vendar ga je Maja že predstavila vsem nekdanjim posadkam in predvsem kapitanom, ki so nad idejo pozitivno naravnani. Projekt je predstavila tudi nekaj agencijam na francoski rivieri ter prijateljem, ki bi želeli biti del tega, trenutno pa se posveča predvsem spletni strani in poslovnemu načrtu.

Popotniške pete še niso utrujene Maja želi še naprej pisati knjige, bo pa najverjetneje še kar nekaj časa delovala v jahtni industriji, saj jo delo kljub stresu in vsem negativnostim, ki pridejo naproti, izjemno veseli in spodbuja, da postane še boljša.

"Vsaj dva meseca na leto želim preživeti na jahti in kuhati zdrave dobrote ter ob tem voditi agencijo, ki bo nudila ljudem delo. Poleg tega pa moje popotniške pete niso še niti malo utrujene in kar nekaj je še kotičkov, ki jih z največjim navdušenjem želim odkriti, preden si tudi jaz nekega dne ustvarim družino," sklene Maja.