Voditelji EU-ja so kot končni datum za sprejetje pravil, ki bodo naredila konec bančni tajnosti, zastavili konec leta 2013, je sporočil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.
Dogovore današnjega vrha glede boja proti davčnim goljufijam in utajam je Van Rompuy celo označil kot "resničen preboj". Kot jasno piše v sklepih vrha, mora biti razširjena direktiva o obdavčenju dohodkov od prihrankov – ta bo postavila konec bančni tajnosti oziroma bo prinesla samodejno izmenjavo bančnih podatkov v EU-ju – po več letih blokade s strani Avstrije in Luksemburga sprejeta najpozneje do konca leta.
Dinamika, kot je v preteklosti ni bilo
Še pred nekaj meseci to ne bi bilo mogoče, je po vrhu poudaril Van Rompuy in ocenil, da smo priča dinamiki, kot je v preteklosti še ni bilo. Zdaj se je končno izoblikovalo soglasje, "da moramo delovati, ker je tako pošteno in ker to pospešuje (državne) prihodke". Na račun neplačanih davkov namreč EU letno izgubi kar tisoč milijard evrov.
Van Rompuyu je pritrdil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, čeprav bi si, kot je dejal, želel, da bi bili sklepi današnjega vrha glede avtomatične izmenjave bančnih podatkov še natančnejši. Opozoril je, da mnoge obljube v preteklosti niso bile uresničene, zato bi morala javnost paziti, ali bodo voditelji tokrat držali besedo.
Voditelji potrdili dogovor finančnih ministrov
Voditelji so v sklepih vrha po pričakovanjih tudi potrdili nedavni dogovor finančnih ministrov o podelitvi mandata Evropski komisiji za pogajanja o izmenjavi bančnih podatkov s petimi tretjimi državami – Švico, Liechtensteinom, Andoro, Monakom in San Marinom – ter pozvali k čimprejšnjemu začetku teh pogajanj. Napovedali so še, da mora biti zakonodaja glede boja proti goljufijam, ki so povezane z DDV-jem, sprejeta najpozneje do konca junija.
Obljubili so tudi nadaljnje ukrepe v boju proti t. i. agresivnemu finančnemu načrtovanju in drugim strategijam multinacionalk za izogibanje plačevanju davkov ter pranju denarja. Še letos naj bi bili, tako so zapisali, npr. sprejeti revidirana direktiva o obdavčenju matičnih in hčerinskih družb ter revidirana tretja direktiva glede pranja denarja.
V središču pozornosti tudi energetika
Poleg davčne je za izboljšanje gospodarske rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti članic Unije bistvena tudi energetska politika in tudi ta je bila na današnjem vrhu v središču pozornosti. Tako davki kot energetika sta v pristojnosti držav članic in brez njih EU tu ne more storiti praktično ničesar. V razpravi in v sklepih vrha je bil v ospredju problem visokih cen energije v Uniji, ki zmanjšujejo njeno konkurenčnost in dodatno bremenijo evropska gospodinjstva, že tako ohromljena zaradi krize. V EU-ju je plin štirikrat dražji kot v ZDA, elektrika pa dvakrat.
"Vsi voditelji se zavedajo, da je trajnostna in cenovno dostopna energija ključna za ohranitev tovarn in delovnih mest v Evropi," je po vrhu zatrdil Van Rompuy. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je predsednik Evropskega sveta ob tem dopustil tudi pridobivanje spornega plina iz skrilavcev, ki bi lahko "v nekaterih državah članicah, v drugih morda manj, postal del njihove energetske mešanice".
Notranji energetski del končan do leta 2014
Voditelji so v sklepih ponovili cilj, da mora biti do leta 2014 končan notranji energetski trg ter da je treba ustrezno razviti notranje povezave, tako da bodo imele vse države članice Unije do leta 2015 dostop do evropskih plinskih in električnih omrežij. Po besedah Van Rompuya bi to pomenilo letni prihranek v višini 30 milijard evrov.
Sklepi vrha še pozivajo k obsežnim investicijam v nova, t. i. pametna energetska omrežja. A denar za sodobno energetsko infrastrukturo mora, kot so izpostavili voditelji, priti predvsem iz zasebnega sektorja. Za to sta nujna dobro delujoč trg ogljikovega dioksida ter predvidljiva podnebna in energetska politika za obdobje po letu 2020, poleg tega pa so navedli še vrsto konkretnejših ukrepov za privabljanje investitorjev.
Evropa bi lahko v prihodnosti postala edina celina, ki bo odvisna od uvožene energije
V sklepih je poleg tega izpostavljen bistven pomen nadaljnje diverzifikacije oskrbe z energijo v Evropi, razvoja lastnih energetskih virov in večanja energetske učinkovitosti. Van Rompuy je že pred vrhom opozoril, da Evropi – ta je npr. lani za uvoženo energijo plačevala več kot bilijon evrov dnevno – grozi, da bo v prihodnje edina celina, odvisna od uvožene energije.