Prevzgoja kitajskih prostitutk

Prevzgojna taborišča so nekaj, kar je značilno za sisteme, kjer so svoboščine omejene. Na Kitajskem so bila vse do letošnjega novembra prevzgojna taborišča povsem legitimen način kaznovanja prestopnikov. Zdaj so jih uradno ukinili, toda neuradno se prevzgoja še vedno dogaja. Najbolj so na udaru prostitutke.

Pan Li, prostitutka iz Pekinga, je bila mesece v zaporu brez sojenja. Na dan je delala po 16 ur, sedem dni na teden, za minimalno plačo, od zaslužka pa je morala plačevati tudi za hrano in bivanje. Je le ena izmed tisočih kitajskih prostitutk in njihovih klientov, ki jih na njihove stroške zaprejo v posebne prevzgojne ustanove. "To naj bi bila prevzgoja, a v resnici je le izkoriščanje ljudi," je dejala za Guardian.

Ustanove za zaslužke policije Na Kitajskem očitno še vedno deluje paralelni zunajsodni sistem, imenovan shourong jiaoyu, pripor in vzgoja. Zapornice so v tem sistemu navadno zadržane brez sojenja, za oskrbo morajo plačati, pred sprejemom pa jih testirajo na spolno prenosljive bolezni. Povprečno morajo plačati 1.000 evrov na mesec, zaprte pa so navadno šest mesecev. Včasih od zapornic zahtevajo, da ob izpustitvi plačajo višjo vsoto kot varščino, ki je seveda nikoli ne dobijo nazaj. "Govorjenje o ideološki prevzgoji je laž, ti zapori niso nič drugega kot pridobivanje denarja," je izjavila ena od zapornic, ki jih je v raziskavi intervjuvala organizacija za človekove pravice Human Rights Watch.

"Prvotni namen je bil, da kaznujejo nedovoljeno vedenje oz. prekrške, ki niso kriminalna dejanja, toda razmere v teh taboriščih so še hujše kot v zaporih," so zapisali v poročilu druge organizacije za človekove pravice Asia Catalyst.

Ocenjujejo, da je na Kitajskem okoli šest milijonov prostitutk. Čeprav je uradno prostitucija prepovedana, jo načeloma tolerirajo, policija pa občasno izvaja racije. Večina prostitutk je kaznovana z denarno kaznijo. Tiste, ki je ne želijo plačati ali pa zavrnejo policijski namig na visoko podkupnino, da bi jih pustili pri miru, se lahko znajdejo v prevzgojnih ustanovah. Prostitutke so lahko v takih ustanovah zaprte tudi do dve leti. Predvidevajo, da je na Kitajskem okoli 200 takih zavodov. Nihče sicer ne ve, koliko jih je v tem paralelnem sistemu, Asia Catalyst navaja podatek, da jih je na leto zadržanih okoli 30 tisoč. Večina jih o tej izkušnji molči.

Prevzgoja z ženskimi časopisi Pan pa se je odločila, da bo zgodbo povedala javnosti. Bila je v ustanovi na severu Kitajske skupaj s še 200 ženskami. Vstajale so ob šestih zjutraj, spat so hodile ob devetih, v spalnicah pa niso nikoli ugasnili luči. V eni postelji so spale po tri ali štiri zapornice. Prisoten je bil sistem priljubljenih zapornic, ki so nato nadzorovale preostale. Vse dni so delale, urniki njihovih dejavnosti so bili točno določeni, ob nedeljah zjutraj so na primer lahko brale ženske časopise. "To je bila edina izobrazba, ki smo je bile deležne," je dejala Pan.

Niso bile sicer žrtve fizičnih zlorab, nenehno pa so jih zlorabljali verbalno. In za vse to so morale še plačevati: začetna cena programa je 220 evrov na mesec, toda za vse dodatne potrebščine, na primer milo in boljšo hrano, so morale plačevati dodatno. Na mesec je tako Pan plačevala dodatnih 500 evrov, če bi želela več ugodnosti, bi seveda morala plačati še več. Če zapornice ne želijo plačevati dodatkov, jim preprosto podaljšajo kazen.

"Vse, česar se v teh ustanovah naučimo, je, da kdor ima denar, ima moč. Če si reven, si nihče," je dejala. Ko so jo izpustili ob plačilu visoke varščine, je takoj spet začela delati kot prostitutka, da je lahko odplačala dolg človeku, ki ji je posodil denar za varščino.