Pol stoletja žensk v vesolju

Sovjetska zveza je na začetku 60. let prejšnjega stoletja dobivala vesoljsko tekmo s hladnovojno tekmico ZDA. Potem ko so leta 1961 v vesolje poslali prvega človeka – Jurija Gagarina –, se je glavnemu raketnemu inženirju Sergeju Koroljovu porodila ideja, da bi v vesolje poslali tudi ženske. Tereškovo so leta 1962 izbrali za ženski kozmonavtski zbor. Od več kot štiristo prosilk so jih izbrali le pet: Tatjano Kuznecovo, Irino Bajanovno Solovjovo, Žano Jerkino, Valentino Leonidovno Ponomarevo in Tereškovo. Od njih je le Tereškova poletela v vesolje, preostale so bile le nadomestne kozmonavtke.

V svojem prvem poletu, ki je trajal dva dni, 23 ur in 12 minut, je bila Tereškova tudi prva civilna oseba v vesolju. Njeno klicno ime je bilo čajka oziroma galeb. Zemljo je obletela 48-krat in izvedla vrsto poizkusov, kako pot v vesolje vpliva na žensko telo. Po vrnitvi na Zemljo je postala sovjetska junakinja in članica komunistične partije. Zaradi njenega slovesa so jo izbrali na več političnih položajev; od leta 1966 do 1974 je bila članica Vrhovnega sovjeta, od 1974 do 1989 prezidija Vrhovnega sovjeta. Od leta 1969, ko so razpustili žensko kozmonavtsko skupino, do 1991 je bila članica centralnega komiteja komunistične partije. Leta 1997 so jo na ukaz predsednika upokojili in je prenehala delovati v letalstvu in kozmonavtskem zboru. Novembra 1963 se je poročila s kozmonavtom Andrijanom Grigorjevičem Nikolajevim (1929−2004), ki je prav tako poletel v vesolje. Njuna hči Elena je bila prvi otrok, rojen paru, ki sta bila oba v vesolju.

Tri smrtne žrtve med ženskami v vesolju Čeprav so načrtovali nadaljnje polete s posadkami, kjer bi sodelovale tudi ženske, je trajalo 19 let, da je poletela naslednja, Svetlana Savicka, ki je postala prva ženska, ki se je po vesolju sprehodila (julija 1984), in prva, ki je v vesolje poletela dvakrat. Prvi astronavti iz Velike Britanije, Južne Koreje in Irana v vesolju so bili vsi ženske. Od vseh astronavtov, ki so do danes poleteli v vesolje, jih je okoli deset odstotkov žensk, med njimi po ena iz Francije, Velike Britanije, Južne Koreje, po dve iz Kitajske, Kanade in Japonske, tri iz Sovjetske zveze oz. Rusije in 45 iz ZDA.

Ženske astronavtke so postale nekaj vsakdanjega v 80. letih 20. stoletja. Prva Američanka v vesolju je postala Sally Ride januarja 1983. Američanki Judith Resnik, Kalpana Chawla, ki je imela indijske korenine, in Laurel Clark so med poletom v vesolje oziroma ob vračanju na Zemljo izgubile življenje. Resnikova je umrla v katastrofi Challengerja konec januarja 1986, Chawla in Clarkova pa v katastrofi Columbie februarja 2003.

Prva Britanka v vesolju je bila maja 1991 Helen Sharman, prva Kanadčanka januarja 1992 Roberta Bondar, prva Japonka julija 1994 Čiakj Mukaj. Prva Francozinja Claudie Haignere je v vesolje poletela avgusta 1996, prva Iranka, ki je bila hkrati tudi prva turistka v vesolju, Anoušeh Ansari, pa septembra 2006. Maja 2008 je v vesolje poletela prva Južnokorejka Ji So Jeon, junija 2012 pa še prva Kitajka Liu Yang.

Tudi v vesolju pa ne gre brez slovenskega pridiha. Američanka slovensko-indijskih korenin, Sunita Williams, je deveta ženska, ki je opravila vesoljski sprehod, prvega decembra 2006, in je tudi rekorderka, saj je med vsemi ženskami v vesolju naenkrat preživela največ časa – 195 dni.