Petek, 30. 5. 2014, 16.53
8 let, 7 mesecev
Pahor presunjen po ogledu v poplavah prizadetega Obrenovca
Skupaj s srbskim predsednikom si je ogledal v poplavah najhuje prizadet Obrenovac. Na slovensko-srbskem gospodarskem forumu pa je izrazil prepričanje v nadaljevanje odličnih gospodarskih odnosov med državama.
Pahor se je pred vrnitvijo v domovino srečal še prvim podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom Ivico Dačićem. Pred obiskom Obrenovca je tudi predaval študentom beograjske univerze na temo Prihodnost Evrope in njena nadaljnja širitev.
Vsem tistim, ki so dali samo plastenko vode oziroma kakorkoli prispevali za prizadete ljudi in območje, zlasti pa tistim, ki iz Slovenije pomagajo profesionalno pri odpravi posledic te katastrofe, pa je sporočil, da je "vse, kar smo dali, pomagalo, da je bila žalost nekoliko manjša, kot bi sicer bila". Nikoliću je znova zagotovil, da bo Slovenija storila vse, da bo pomagala Srbiji.
V slovenski delegaciji, ki jo je vodil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, so med drugim predstavniki Intereurope, KBM Banke v lasti NKBM, Krke, Luke Koper, Palome, Slovenskih železnic, Impol Sevala, Iskratela, Petrola, Marlesa. Nekatera od teh podjetij so že zdaj večji vlagatelji v Srbiji.
Udeležence so poleg Pahorja nagovorili tudi Hribar Milič, predsednik srbske gospodarske zbornice Željko Sertić, podpredsednik srbske vlade in minister za trgovino, turizem in telekomunikacije Rasim Ljajić ter slovenski finančni minister, ki opravlja tekoče posle, Uroš Čufer. Ljajić je izpostavil pomen lanske skupne seje vlad Slovenije in Srbije. Letos naj bi bila ta v Sloveniji. Že 20. junija bo v Sloveniji sestanek mešane komisije za gospodarstvo.
V okviru foruma so pripravili tudi okroglo mizo, na kateri so govorili o možnostih skupnih nastopov na tretjih trgih ter priložnostih za povezovanje po različnih sektorjih, zlasti na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, kovinsko-predelovalne in elektro industrije, energetike in okolja.
Predsednica Slovenskega poslovnega kluba v Srbiji Danijela Fišakov je v zvezi s sodelovanjem na tretjih trgih dejala, da slovenska podjetja ne izkoriščajo v zadostni meri možnosti nastopa preko srbskih podjetij na ruskem trgu. Kot dober primer je izpostavila Impol Seval ter Fenix projekt, ki združuje gradbena podjetja iz Srbije, Slovenije in BiH, z njim pa so srbska in slovenska podjetja skupaj nastopila na ruskem trgu.
Srbija ima sicer sporazume o prosti trgovini z Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom, kar omogoča, da slovenska podjetja preko Srbije na ta tržišča izvažajo brez carin.
Nedavne poplave, ki so prizadele Srbijo, pa odpirajo tudi možnosti za sodelovanje slovenskih podjetij v sanaciji. Tako bodo med drugim potrebovali montažne hiše, vse v zvezi z obnovo bivalnih objektov in infrastrukture, je še dejala Fišakova.
Slovenija in Srbija kljub gospodarski krizi beležita rahlo krepitev sodelovanja. Srbija je bila v letu 2013 deseta najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenje glede na vrednost blagovne menjave, ki je dosegla 1,08 milijarde evrov.
Slovenske neposredne investicije znašajo 1,33 milijarde evrov, srbske investicije v Sloveniji pa okoli 108 milijonov evrov, pri tem so večji investitorji Komtrejd, lastnik Hermesa, Nektar, ki je lastnik Fructala, ter Beohemija, ki je kupila Šampionko.