Opeharjeni delavci v Sočiju

Ob velikih športnih projektih se vedno pojavijo tudi zgodbe o izkoriščanju delavcev. Tako so trenutno v svetovnih medijih na udaru Katarci, ki za gradnjo megastadionov za svetovno prvenstvo kot sužnje izkoriščajo delavce iz Azije. V Braziliji so bile podobne zgodbe o izkoriščanju revnih Brazilcev ob gradnji stadionov za letošnje nogometno prvenstvo. Tik pred začetkom olimpijskih iger v ruskem Sočiju pa v medije prihajajo tudi zgodbe o izkoriščanju delavcev med gradnjo najdražjih olimpijskih iger.

Za delo na olimpijskih objektih so najeli tudi veliko srbskih delavcev. Toda kmalu se je izkazalo, da zgodba o gradnji olimpijskih objektov ne bo taka, kot so jo delavcem predstavili v agencijah za posredovanje dela.

Reševanje srbskih delavcev Eden izmed njih je svojo zgodbo opisal za časopis Večerne novosti. 22-letni Miloš je v Rusijo prišel prek agencije iz Čačka. Obljubili so mu zaslužek okoli 40 evrov dnevno, namestitev in hrano. Toda ob prihodu na gradbišče je doživel šok: namestili so jih v nedokončano zgradbo, brez oken in gretja, brez kopalnice in tople vode. Dnevno so dobili hlebec kruha, jajce, nekaj riža ali makaronov. Odločil se je, da pod takimi pogoji ne bo delal, in brez plačila odšel domov.

Imel je srečo, kajti v Sočiju je še vedno okoli 100 srbskih delavcev, ki brez denarja čakajo na to, da jim izplačajo zasluženi denar. Nekaj več kot tisoč srbskih delavcev je v Soči prišlo poleti. Obljubljali so jim dobre zaslužke, a izkazalo se je, da bodo novodobni sužnji.

Garali so po 14 ur na dan, plačevali pa so jih le občasno. Zaračunavali so jim tudi dodatne stroške, denimo za pokvarjeno orodje, za namestitev, za plačilo zdravstvenih storitev zaradi poškodb na delu. Večina sploh ni imela urejenih papirjev, saj so v državo prišli s turističnimi vizumi. Nekaj jih je na delovišču zaradi tega aretirala policija.

V reševanje srbskih delavcev se je vključil tudi srbski konzul Milan Živković. "Živijo v nemogočih razmerah, saj nimajo kopalnic, spijo pa v nedokončanih stanovanjih. Sprva so še dobivali akontacije za plačilo, nato pa izplačil ni bilo več," je dejal konzul: "Nikogar ne bomo pustili na cedilu."

Težava je v tem, da so ruski investitorji najemali izvajalce, ti pa podizvajalce. Investitorji trdijo, da so vse plačevali v rokih, v verigi pa se je denar nekje izgubil in nikoli ni prišel do delavcev.

Neizplačani milijoni dolarjev Srbski delavci pa niso edini, ki za delo na olimpijskih projektih niso prejeli plačila. Do zdaj se je sindikatu v Sočiju zaradi neplačila pritožilo tudi okoli tisoč ruskih delavcev. Eden izmed njih si je oktobra protestno zašil usta, saj že nekaj mesecev ni dobil plačila za delo na olimpijskem gradbišču. Večina delavcev, ki nikoli niso prejeli plačila, je bila iz osrednje Azije. Ti so se morali lani septembra po sprejetju strogih protipriseljenskih ukrepov vrniti domov.

Organizacija Human Rights Watch je v posebnem poročilu o priseljenskih delavcih v Sočiju že leta 2008 opozorila na številne nepravilnosti in izostanke plačil. Mednarodni olimpijski komite je leta 2010 zaradi tega v Soči poslal skoraj tisoč delovnih inšpektorjev, a očitno jim izkoriščanja delavcev ni uspelo ustaviti.

Zdaj, tik pred igrami, se težava le še stopnjuje. Po šestih letih in pol pospešene gradnje so ruske oblasti pretekli teden priznale, da podjetja, ki so gradila olimpijske objekte, delavcem skupno dolgujejo skoraj osem milijonov dolarjev. Namestnik ruskega premierja Dimitrij Kozakov je zatrdil, da bodo vse delavce pred začetkom olimpijskih iger poplačali, organizacije za človekove pravice, sindikati in ruski varuh človekovih pravic pa o tem dvomijo.

Za nameček pa se je te dni zgodila še huda delovna nesreča. S strehe novega bob centra je padlo šest delavcev. Na srečo je bilo v okolici veliko novozapadlega snega, tako da se je poškodoval le en delavec.