Torek, 31. 5. 2022, 17.37
2 leti, 5 mesecev
Nora ideja ruskega politika, ki že tako hoče svetovno vojno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
88
Oleg Morozov je na svojem kanalu v komunikacijski aplikaciji Telegram 13. maja obsodil izjave poljskega predsednika vlade Mateusza Morawieckega, ki je dejal, da bi bilo treba izkoreniniti rusko pošastno ideologijo, in predlagal, da Rusija po "denacifikaciji" Ukrajine za svojo naslednjo tarčo izbere Poljsko.
97. dan vojne v Ukrajini. Poslanec ruske Dume Oleg Morozov predlaga ugrabitev enega od obrambnih ministrov držav članic zveze Nato in privedbo ugrabljenega ministra v Moskvo, kjer bi ga zaslišali in "ugotovili, kakšne ukaze Zahod v resnici daje Kijevu". Morozov, sicer velik podpornik politike Vladimirja Putina, je v prvi polovici tega meseca sicer namignil, da bi morala Rusija po Ukrajini napasti še Poljsko.
Dnevni pregled pomembnejših dogodkov:
18.05 Rusija prekinja dobavo plina Danski
17:22 Ruski poslanec Oleg Morozov bi ugrabil enega od ministrov zveze Nato
17.16 Vrh EU pozval Rusijo, naj preneha blokirati ukrajinska pristanišča
17.00 Ukrajina preiskuje 15 tisoč primerov domnevnih vojnih zločinov
15.44 Število ukrajinskih beguncev preseglo število sirskih
14.03 Skabejeva: Posebna operacija je končana. Začela se je tretja svetovna vojna.
13.26 Orban zadovoljen z dogovorom o embargu na rusko nafto
13.15 Rusija bo Ukrajini predala trupla borcev iz Azovstala
11.37 Nekdanji agent FSB besen na Kremelj
11.23 Lavrov prihodnji teden v Turčijo na pogovore o odprtju poti za izvoz žita
10.12 Prva tovorna ladja iz pristanišča v Mariupolu odplula v Rusijo
9.11 Spopadi za nadzor nad Severodoneckom v odločilni fazi
8.37 Rusi napredujejo proti središču Severodonecka
8.34 V napadih na Slovjansk nove žrtve
8.18 Južna Osetija preklicala referendum o pridružitvi Rusiji
7.15 Ubitih že 32 novinarjev
6.15 Michel: Voditelji EU dosegli dogovor o embargu na rusko nafto
2.00 Če jim bodo ukazali napad, bodo Rusi pobijali svoje generale, trdijo ukrajinski obveščevalci
00.30 Rusija je pripravljena sodelovati s Turčijo in dovoliti izvoz ukrajinskega žita
18.05 Rusija prekinja dobavo plina Danski
Rusija nadaljuje ustavljanje dobave plina tistim državam, ki ga ne želijo plačevati v rubljih. S sredo bo ruska družba Gazprom Export prekinila dobavo danskemu energetskemu podjetju Orsted, so sporočili iz danskega podjetja.
Kot so v sporočilu za javnost pojasnili v družbi Orsted, jih je Gazprom Export obvestil, da bo dobava plina prekinjena 1. junija ob 6. uri. Dansko energetsko podjetje je to potezo predvidelo in že pred tem sporočilo, da bo napolnilo svoja skladišča na Danskem in v Nemčiji, da bi zagotovilo dobavo plina svojim odjemalcem.
17.22 Ruski poslanec Oleg Morozov bi ugrabil enega od ministrov zveze Nato
What sort of things do you daydream about? Russian State Duma deputy Oleg Morozov fantasizes about kidnapping foreign government officials when they're heading to Kyiv to meet up with Volodymyr Zelensky. Morozov thinks it's not far-fetched and might start happening very soon. pic.twitter.com/pU1wOi7unm
— Julia Davis (@JuliaDavisNews) May 31, 2022
Morozov je v zdaj že zloglasni pogovorni oddaji 60 minut na ruski državni televiziji Rossiya-1, ki jo vodi Olga Skabejeva, voditeljica, ki jo svet trenutno pozna predvsem po nenehnem hujskanju k tretji svetovni vojni, opisal svoje sanjarjenje o tem, kako bi od Zahoda iztisnil zaupne informacije.
"V prihodnosti bo z vlakom do Kijeva na srečanje z Zelenskim morda potoval kateri od obrambnih ministrov držav v zvezi Nato. A tja ne bi prišel. Zbudil bi se v Moskvi," je Morozin namignil, da bi v svoji fantaziji uspaval in ugrabil ministra. Ko ga je Skabajeva z vprašala, ali govori o ugrabitvi, je odgovoril pritrdilno.
"Nato bi ugotovili, kdo je dal ukaz za kaj, kdo je odgovoren za kaj. Ne gre za tako za lase privlečen scenarij. V svetu veljajo nova pravila. Naj tisti vojni ministri, ki se zbirajo v Kijevu, malo premislijo, kako bi bilo prebuditi se v Moskvi," je še dejal. Prisotni v studiu so njegovo idejo pospremili s širokimi nasmeški.
17.16 Vrh EU pozval Rusijo, naj preneha blokirati ukrajinska pristanišča
Voditelji držav članic Evropske unije so danes Rusijo pozvali, naj preneha blokirati ukrajinska pristanišča v Črnem morju in omogoči izvoz prehranskih izdelkov. Zavzeli so se za pospešitev vzpostavljanja tako imenovanih solidarnostnih pasov, katerih namen je olajšati izvoz iz Ukrajine.
Pristanišče v Odesi.
"Evropski svet ostro obsoja uničevanje ter nezakonito prisvajanje ukrajinskih proizvodov s strani Rusije," so voditelji zapisali v sklepih dvodnevnega izrednega zasedanja v Bruslju. "Evropski svet poziva Rusijo, naj odpravi blokado ukrajinskih pristanišč v Črnem morju in omogoči izvoz prehranskih izdelkov, predvsem iz Odese," so še poudarili.
17.00 Ukrajina preiskuje 15 tisoč primerov domnevnih vojnih zločinov
Ukrajina preiskuje 15 tisoč primerov vojnih zločinov, ki naj jih zagrešile ruske sile od začetka vojne 24. februarja, je danes v Haagu sporočila ukrajinska generalna državna tožilka Irina Venediktova. Več tisoč takšnih primerov so Ukrajinci zabeležili tudi v regiji Donbas, kjer se v zadnjih tednih odvijajo najhujši boji.
15.44 Število ukrajinskih beguncev preseglo število sirskih
Ukrajino je od 24. februarja, ko so državo napadle ruske sile, zapustilo približno 6,8 milijona ljudi, kar je več, kot jih je med vojno zapustilo Sirijo, so danes sporočili Združeni narodi. Poleg tega je bilo notranje razseljenih približno osem milijonov ljudi, kar pomeni, da je morala svoje domove zapustiti tretjina prebivalcev Ukrajine.
Po podatkih ZN je od leta 2011 iz Sirije pobegnilo 6,6 milijona beguncev, ki so varnost poiskali v najmanj 130 državah. Begunska kriza v Ukrajini je tako presegla sirsko in postala najhujša begunska kriza v Evropi po drugi svetovni vojni.
Čeprav se je v zadnjih tednih izseljevanje iz Ukrajine zmanjšalo in so se ustavili veliki valovi beguncev, ki so jih sosednje države beležile februarja in marca, državo vsak dan še vedno zapusti na tisoče ljudi. Največ ukrajinskih beguncev je sprejela Poljska, kamor se je zateklo 3,6 milijona ljudi. Skoraj milijon jih je prišlo v Romunijo, mnogi so se najprej ustavili v Moldaviji, nadaljnjih 970.000 pa se jih je preselilo v Rusijo.
14.03 Voditeljica na ruski TV: Posebna operacija je končana. Začela se je tretja svetovna vojna.
"Posebna operacija Kremlja v Ukrajini je končana in začela se je 'tretja svetovna vojna'," je na ruski televiziji dejala voditeljica Olga Skabejeva.
Russian TV propagandist Olga Skabeyeva suggested again that it's time to admit that the "special operation" was over and the Third World War had begun. According to her, Russia is forced to demilitarise not only Ukraine, but the whole NATO. pic.twitter.com/xOObJ1NglT
— UkraineWorld (@ukraine_world) May 30, 2022
"Morda je prišel čas, da si priznamo, da je ruska posebna operacija v Ukrajini končana," je povedala.
"V smislu, da se je začela prava vojna, tretja svetovna vojna. Prisiljeni smo demilitarizirati ne samo Ukrajino, ampak ves Nato," je sklenila.
13.26 Orban zadovoljen z dogovorom o embargu na rusko nafto
Madžarski premier Viktor Orban je danes pozdravil ponoči dosežen dogovor voditeljev EU o delnem embargu na rusko nafto, ki Madžarski omogoča nadaljnjo dobavo nafte iz Rusije prek naftovoda. Dogovor so pozdravili tudi drugi voditelji držav članic Evropske unije
Voditelji članic EU so ponoči na vrhu v Bruslju dosegli dogovor o embargu na uvoz ruske nafte v EU, v skladu s katerim se bodo države do konca leta odpovedale 90 odstotkom ruske nafte. Začasna izjema bo veljala za nafto, ki v EU priteče po naftovodih.
Pri 90 odstotkih so upoštevali surovo nafto, ki jo države uvažajo po morju, kar pomeni dve tretjini uvoza iz Rusije. Poleg tega pa sta Nemčija in Poljska napovedali, da se bosta prav tako do konca leta odpovedali nafti, ki jo prejmeta po severnem kraku naftovoda Družba, je povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ostala bo zgolj še nafta, ki jo Madžarska in Slovaška prejmeta po južnem kraku naftovoda Družba.
Madžarski premier Viktor Orban je pozdravil doseženi dogovor. "Dosegli smo dogovor, ki državam, ki nafto prejemajo po naftovodih, omogoča nadaljnje delovanje v skladu s prejšnjimi pogoji," je povedal. V videu, objavljenem na Facebooku, je dodal, da bi bila splošna prepoved uvoza ruske nafte za Madžarsko "atomska bomba, a smo se uspeli temu izogniti", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Z dogovorom je zadovoljen tudi slovaški premier Eduard Heger. "Slovaške zahteve so bile upoštevane. To pomeni, da bo Slovaška lahko rusko nafto uporabljala, dokler ne bo našla alternative," je povedal po poročanju slovaške tiskovne agencije Tasr.
Pozdravil je dejstvo, da so uspeli madžarskega premierja prepričati, da se je pridružil sankcijam. "Evropska unija je ostala enotna, kar je izjemno pomembno v tem času," je poudaril.
"EU je enotna," pa je po sklenitvi dogovora na Twitterju zapisal nemški kancler Olaf Scholz.
Avstrijski kancler Karl Nehammer je prav tako pozdravil dogovor o embargu na rusko nafto. Poudaril je sicer, da bo to povzročilo bolečine tudi državam članicam. A bolečine, ki "jih mi trpimo, niso nič v primerjavi s tem, kar morajo trpeti Ukrajinci", je dejal ob prihodu na drugi dan zasedanja voditeljev EU v Bruslju.
Obenem je Nehammer zagotovil, da v naslednjem paketu sankcij proti Rusiji ne bo embarga na ruski plin.
13.15 Rusija bo Ukrajini predala trupla borcev iz Azovstala
Po navedbah ruske vojske je bilo v podzemnih predorih jeklarne Azovstal v ukrajinskem mestu Mariupol, ki so jo več mesecev oblegale ruske sile, odkritih več kot 150 trupel ukrajinskih borcev. Rusija je sporočila, da bo trupla izročila Ukrajini.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove enote v tovarni odkrile "152 trupel skrajnežev in vojakov ukrajinskih oboroženih sil". Trupla so bila shranjena v zabojniku brez delujočega hlajenja, je povedal tiskovni predstavnik ministrstva Igor Konašenkov.
Pod trupli so našli mine, s katerimi naj bi zabojnik po navodilih Kijeva verjetno razstrelili, da bi očrnili Rusijo, je zatrdil po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Ukrajinsko vodstvo doslej ni zaprosilo za prenos mrtvih, je povedal in pojasnil, da namerava ruska stran trupla ukrajinskih borcev in vojakov predati predstavnikom v Ukrajini.
Po tistem, ko je ruska vojska prevzela nadzor nad pristaniškim mestom Mariupol, so se preostali ukrajinski borci zatekli v podzemne predore jeklarne Azovstal, kjer so vztrajali več tednov. Sredi maja so položili orožje in se predali ruskim silam, ki so nato v celoti prevzele nadzor nad tovarno.
Rusija je sporočila, da namerava borce, ki so jih prepeljali na ozemlje pod njenim nadzorom, postaviti pred sodišče. Oblasti v samooklicani separatistični republiki Doneck pa so nakazale, da bi lahko vojake iz Azovstala doletela smrtna kazen.
Sodišče v osrednji Ukrajini pa je danes na enajst let in pol zapora obsodilo ruska vojaka. Aleksander Bobikin in Aleksander Ivanov sta bila spoznana za kriva "kršenja zakonov in običajev vojne", ker sta v prvih dneh ruske invazije z raketnimi izstrelki obstreljevala dve vasi na območju Harkova na severovzhodu države, je poročala ukrajinska tiskovna agencija Interfax, ki navaja, da sta oba priznala krivdo in se pokesala za svoje dejanje.
11.37 Nekdanji agent FSB besen na Kremelj: Obupali so nad pravim ciljem, obetamo si poraz
Nekdanji častnik ruske zvezne varnostne službe (FSB) Igor Girkin (znan tudi kot Strelkov) je po podatkih inštituta obsodil izjave ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da je bila prednostna naloga "posebne operacije" v Ukrajini osvoboditev Donbasa.
16) The “Novorossiya” plan was eventually abandoned in March 2015. Former FSB Col. Igor Girkin, who planned and led RU operations in Crimea and Donbas, eventually admitted that RU operations in Donbas were a total failure and the situation had devolved into a stalemate. pic.twitter.com/VOZVkJUFC6
— John Ridge (@John_A_Ridge) May 25, 2022
Inštitut za preučevanje vojne je objavil novo analizo in zemljevid konflikta v Ukrajini.V inštitutu pravijo, da je v ruskih vojaških krogih vse več nesoglasja in da nekateri trdijo, da Kremlju ne gre dovolj za zmago v vojni.
New: Russian forces continued to incrementally capture areas of Severodonetsk but have yet to fully encircle the city. Meanwhile, mounting casualties among Russian junior officers will further degrade Russian capabilities and morale.
— ISW (@TheStudyofWar) May 30, 2022
w/ @criticalthreats: https://t.co/5HgxRqEjbv pic.twitter.com/mbkYVooEMN
Girkin trdi, da se je "Kremelj z osredotočanjem konflikta na Donbas, ne na celotno Ukrajino, odvračal od ideološke podlage konflikta". Girkin se je pritožil, da uradniki Kremlja ne dvomijo več v legitimnost obstoja Ukrajine in da so bili koncepti "denazifikacije" in "demilitarizacije" pozabljeni. Kremlju je očital politiko deaktiviranja in dejal, da grožnja s porazom še vedno narašča.
"Girkinovo nesoglasje je simbol nenehnih sprememb v krogih ruskih vojaških navdušenk in nekdanjih vojaških vojakov. Kremelj je zaradi neuspehov na bojišču večkrat revidiran svoje cilje za vojno v Ukrajini. Kremelj se vedno bolj sooča z nezadovoljstvom ne le Rusov, ki nasprotujejo vojni, ampak tudi vojaških in nacionalističnih osebnosti, jeznih zaradi ruskih izgub in razočaranih zaradi spreminjajočega se okvira vojne v Kremlju," so v analizi povedali na inštitutu.
11.23 Lavrov prihodnji teden v Turčijo na pogovore o odprtju poti za izvoz žita
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov bo prihodnjo sredo obiskal Turčijo, kjer se bo s tamkajšnjimi predstavniki pogovarjal o deblokadi izvoza žita iz Ukrajine, ki je ustavljen zaradi ruske invazije na to državo. Obisk Lavrova je napovedal turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu, ki je odprtje poti za prevoz žita označil za osrednje vprašanje.
Cavusoglu je v televizijskem pogovoru dejal, da bo Lavrov 8. junija prispel v Turčijo "na pogovore o vprašanju odpiranja varnostnega koridorja, ki vključuje tudi (prevoz) pšenice v Črnem morju".
"To je najpomembnejše vprašanje. Osredotočamo se na to. Načrtujemo ustanovitev centra v Istanbulu za opazovanje koridorja," je povedal Cavusoglu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Lavrova bo na obisku spremljala vojaška delegacija, je dodal.
Cavusoglu je obisk Lavrova napovedal le dan po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin turškemu kolegu Recepu Tayyipu Erdoganu dejal, da je Moskva v sodelovanju z Ankaro pripravljena omogočiti neoviran pomorski promet blaga, vključno z izvozom žita iz ukrajinskih pristanišč.
V ukrajinskih pristaniščih, ki so jih obkolile ruske ladje, je obtičalo na desetine kontejnerskih ladij, zaradi česar je onemogočen izvoz pšenice, sončničnega olja in drugih živil ter gnojil. Plovbo po Črnem morju ovirajo tudi mine, ki so jih postavile tako ruske kot ukrajinske sile, še navaja AFP.
Iz ukrajinskega pristaniškega mesta Mariupol, ki so ga okupirale ruske sile, je sicer prav danes v mesto Rostov na Donu v Rusiji odplula prva tovorna ladja, je sporočil vodja separatistične ljudske republike Doneck Denis Pušilin.
10.12 Prva tovorna ladja iz pristanišča v Mariupolu odplula v Rusijo
Iz ukrajinskega pristaniškega mesta Mariupol, ki so ga okupirale ruske sile, je v mesto Rostov na Donu v Rusiji odplula prva tovorna ladja, je danes povedal vodja separatistične ljudske republike Doneck Denis Pušilin.
"Danes je pristanišče zapustilo 2.500 ton valjane pločevine, namenjene v Rostov," je na Telegramu zapisal Pušilin. Pri tem je dodal, da je to zelo pomembno pristanišče ob Azovskem morju in edino, kjer je mogoče pretovarjati vse vrste blaga, tudi pozimi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Naznanil je še, da bodo nekatere ladje v pristanišču prešle pod pristojnost samooklicane separatistične ljudske republike Doneck in jih bodo preimenovali.
Preden je Rusija 24. februarja začela ofenzivo, je bilo pristanišče Mariupol drugo najbolj prometno pristanišče v Ukrajini. Uporabljali so ga predvsem za izvoz ogromne pridelave ukrajinskega žita, ki je zaradi konflikta v državi zdaj blokirana.
Rusija je sicer prejšnji teden sporočila, da se bo pristanišče ponovno odprlo, potem ko je vojska razminirala 1,5 milijona kvadratnih metrov veliko območje ob pristanišču.
Ruske sile so po večtedenskem uničujočem obleganju, zaradi katerega je mesto ostalo v ruševinah, v začetku tega meseca prevzele popoln nadzor nad Mariupolom, potem ko so se predale še zadnje ukrajinske sile, ki so se zadrževale v jeklarni Azovstal.
9.11 Ukrajinska vojska: Spopadi za nadzor nad Severodoneckom v odločilni fazi
Ruska vojska nadaljuje napade v Donbasu na vzhodu Ukrajine. Bitka za nadzor nad mestom Severodoneck na vzhodu Ukrajine je prešla v odločilno fazo, je danes po poročanju tujih agencij sporočil generalštab ukrajinske vojske.
Meanwhile, Russia has steady progress in Sievierodonetsk in hard urban combat. Nearly all forces avaliable are being thrown in.
— Illia Ponomarenko 🇺🇦 (@IAPonomarenko) May 31, 2022
At the same time, Ukrainian units keep fighting in the streets, but many also retreat to Lysychansk the main defense point on a higher ground. pic.twitter.com/DFeTHxU1PY
Del Severodonecka naj bi bil po navedbah ukrajinskega guvernerja Luganska Sergija Gajdaja že pod ruskim nadzorom, poroča britanski BBC.
"Rusi napredujejo proti središču Severodonecka. Spopadi se nadaljujejo. Razmere so zelo težke," je na Telegramu sporočil Gajdaj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je dejal, ruska vojska "nenehno obstreljuje celotno regijo".
Severodoneck je najvzhodnejše mesto v Ukrajini, ki je še vedno v ukrajinskih rokah. Če bi ga Rusija zavzela, bi de facto prevzela nadzor nad Luganskom, eno od dveh vzhodnih regij, ki sestavljata želeni Donbas.
Po navedbah generalštaba ukrajinske vojske ruske sile izvajajo ofenzivo na območju mest Severodoneck in Toškivka. O ruskih kopenskih napadih poročajo tudi z območja Bahmuta na zahodu, kjer so ruske sile napadle vasi Zolote, Komišuvaha, Berestove, Pokrovske in Dolomitne.
Ukrajinski generalštab je poročal, da je bilo ponoči na drugih delih fronte precej mirneje, občasni spopadi pa so potekali na območju okoli Slovjanska, ključnega preostalega središča Kijevu zvestih enot v regiji Donbas.
Po besedah vodje ukrajinske vojaške uprave v Donecku Pavla Kirilenka je ponoči raketa zadela šolo in sedem stanovanjskih stavb v Slovjansku. Kirilenko je dejal, da so bili v incidentu ubiti trije ljudje, šest pa jih je bilo ranjenih.
8.37 Rusi napredujejo proti središču Severodonetska
Ruske skupine počasi napredujejo proti središču mesta Severodoneck, je za ukrajinsko televizijo sporočil regionalni guverner Sergij Hajdaj. Ukrajinske sile naj ne bi bile pripravljene in ruske sile so jih obkolile, poroča Reuters.
8.34 V napadih na Slovjansk nove žrtve
V zračnih napadih ruskih sil na Slovjansk so bili ubiti trije ljudje, šest je ranjenih, je sporočil guverner Donecke oblasti Pavlo Kirilenko. Zadeli so šolsko zgradbo, točno število žrtev pa še ni znano.
8.18 Južna Osetija preklicala referendum o pridružitvi Rusiji
Vodja samooklicane proruske republike Južna Osetija Alan Gaglojev je v ponedeljek opustil načrte za izvedbo referenduma o pridružitvi Rusiji, ki je sicer bil napovedan za 17. julij. Referendum je označil za nepremišljen in poudaril nedopustnost enostranskega odločanja o vprašanjih, ki zadevajo tudi interese Rusije.
Referendum je razpisal nekdanji voditelj samooklicane republike Anatolij Bibilov, ki je po mnenju mnogih sporni ukrep predlagal, da bi si zagotovil ponovno izvolitev, a je vseeno v začetku maja izgubil na predsedniških volitvah, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Novi voditelj regije Gaglojev je bil že od začetka do samega referenduma kritičen, odločitev njegovega predhodnika pa je označil za prezgodnjo in nepremišljeno, kljub temu da tudi sam podpira pridružitev Južne Osetije k Rusiji.
V odloku, ki ga je izdal v ponedeljek, se je skliceval na negotovost glede pravnih posledic vprašanja, predloženega na referendum, in poudaril nedopustnost enostranskega odločanja o vprašanjih, ki zadevajo legitimne pravice in interese Rusije. Tudi Moskva je že sporočila, da je bil referendum zaradi napetih razmer v svetu v luči vojne v Ukrajini načrtovan v neugodnem času.
Regija Južna Osetija, ki ima le 50 tisoč prebivalcev, se je od Gruzije odcepila v začetku 90. let prejšnjega stoletja v krvavi državljanski vojni. Po kratki vojni z Gruzijo je Rusija leta 2008 priznala neodvisnost Južne Osetije in Abhazije, druge samooklicane proruske republike.
Obe regiji sta politično, finančno, gospodarsko in vojaško močno odvisni od Rusije. Vendar je Abhazija v nasprotju z Južno Osetijo naznanila, da se ne namerava priključiti Rusiji.
7.15 Ubitih že 32 novinarjev
Med poročanjem o vojnem dogajanju v Ukrajini od 24. februarja je bilo ubitih najmanj osem novinarjev, skupaj pa že 32, je sporočila Ukrajina.
6.15 Michel: Voditelji EU dosegli dogovor o embargu na rusko nafto
EU bo z danes dogovorjenim embargom po besedah Michela Rusiji odvzela "ogromen vir financiranja vojnega stroja". "Maksimalni pritisk na Rusijo, da konča vojno," je še zapisal predsednik Evropskega sveta.
#Unity
— Charles Michel (@eucopresident) May 30, 2022
Agreement to ban export of Russian oil to the EU.
This immediately covers more than 2/3 of oil imports from Russia, cutting a huge source of financing for its war machine.
Maximum pressure on Russia to end the war.
#EUCO
Iz embarga tako očitno ostaja izvzeta ruska surova nafta, ki v države članice EU priteče po naftovodu. Tako je namreč uvozijo tretjino, dve tretjini pa po morju.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je kasneje na Twitterju pojasnila, da današnji dogovor pomeni, da bo do konca leta dejansko prekinjenega okoli 90 odstotkov uvoza nafte iz Rusije.
I welcome the #EUCO agreement tonight on oil sanctions against Russia.
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) May 30, 2022
This will effectively cut around 90% of oil imports from Russia to the EU by the end of the year.
Sama je sicer na začetku maja predlagala, da se postopoma prepove uvoz vse ruske nafte v EU. Za surovo nafto je predlagala šestmesečno prehodno obdobje, za naftne derivate pa bi to trajalo do konca leta.
Pri tem so upoštevali dve tretjini surove nafte, ki jo države uvažajo po morju. Poleg tega sta Nemčija in Poljska napovedali, da se bosta prav tako do konca leta odpovedali nafti, ki jo prejmeta po severnem kraku naftovoda Družba, je povedala Ursula von der Leyen.
Ostala bo zgolj še nafta, ki jo Madžarska in Slovaška prejmeta po južnem kraku naftovoda Družba. Gre torej za okoli deset oziroma 11 odstotkov ruske nafte.
"K temu se bomo vrnili kar se da hitro," je poudarila predsednica komisije. Pri tem je omenila možnost povečanja zmogljivosti Jadranskega naftovoda (Janaf), ki teče prek Hrvaške. Za to bi potrebovali od 45 do 60 dni in tudi nekaj naložb, je po njenih besedah pojasnil hrvaški premier Andrej Plenković. Posodobiti pa bi bilo treba tudi madžarske rafinerije.
Glede zagotovil Madžarski, ki jih je ob prihodu na vrh zahteval madžarski premier Viktor Orban, je Michel pojasnil, da je to povezano predvsem s tveganjem za motnje v dobavi. "Če pride do tega, bomo sprejeli ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti dobave," je poudaril.
Embargo na nafto je del šestega svežnja sankcij proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino, ki vključuje še izključitev treh ruskih bank iz sistema Swift, tudi največje ruske banke Sberbank. Poleg tega bodo v okviru sankcij prepovedali oddajanje dodatnim trem ruskim televizijam.
Razširili bodo tudi seznam oseb, proti katerim so uvedene sankcije, je zapisal Michel.
Sankcije, vključno z embargom na nafto, sicer še niso dokončno sprejete.
2.00 Če jim bodo ukazali napad, bodo Rusi pobijali svoje generale, trdijo ukrajinski obveščevalci
Ruski vojaki v Donecku so skoraj ustrelili svojega generala Valerija Solodčuka in njegove osebne stražarje, v objavi na družbenem omrežju Facebook trdi uradni profil generalštaba oboroženih sil Ukrajine. Šlo naj bi za ruske plačance, ki niso bili pripravljeni upoštevati generalovega ukaza za napad na ukrajinske cilje.
Informacijo o dogodku so ukrajinski obveščevalci pridobili iz prestreženega telefonskega pogovora med ruskimi vojaki, trdijo.
Morala med ruskimi vojaki na bojiščih v Ukrajini naj bi bila ponekod zelo nizka, dogajajo se tudi upori proti nadrejenim.
V pogovoru, ki so ga Ukrajinci tudi objavili na Facebooku v obliki zvočnega posnetka, je mogoče slišati ruske vojake, ki se pogovarjajo o tem, da jim je general v primeru neizpolnjevanja ukazov grozil z nasiljem. Vojaki so mu medtem pojasnjevali, da ne morejo izpolniti ukaza, saj je njihova artilerija odpovedala, niso pa tudi hoteli upoštevati generalove zahteve, naj "gredo tja in začnejo streljati". General naj bi ob svarilu vojakov, da ga bodo ustrelili, če bo od njih še naprej zahteval napad, tudi izvlekel ročno bombo in jim zagrozil, da bo vse skupaj razstrelil. Na koncu je skupaj s svojo ekipo specialcev zapustil kraj spora.
Ruska enota, katere telefonski klic so prestregli ukrajinski obveščevalci, naj bi imela moralo na psu, saj je na bojišču ostala le še tretjina od njenih približno 600 vojakov, preostali so mrtvi in ranjeni. Velike težave z moralo ima glede na objave generalštaba ukrajinske vojske na Facebooku sicer zelo velik del okupatorjevih sil v Ukrajini.
00.30 Rusija je pripravljena sodelovati s Turčijo in dovoliti izvoz ukrajinskega žita
Erdogan (desno) želi biti mirovni posrednik v morebitnih novih pogovorih med Rusijo in Ukrajino.
Ruski predsednik Vladimir Putin je turškemu voditelju Recepu Tayyipu Erdoganu danes zagotovil, da je Moskva v sodelovanju z Ankaro pripravljena omogočiti neoviran izvoz žita iz ukrajinskih pristanišč, ki je blokiran zaradi vojne v Ukrajini. Erdogan je znova predlagal Istanbul za srečanje ruske in ukrajinske delegacije.
"Vladimir Putin je opozoril na pripravljenost ruske strani, da prispeva k nemotenemu pomorskemu prevozu blaga v sodelovanju s turškimi partnerji. To velja tudi za izvoz žita iz ukrajinskih pristanišč," je Putinove besede v telefonskem pogovoru z Erdoganom povzel Kremelj. Putin je pri tem potrdil pripravljenost ruske strani na izvoz gnojil in živil, če bodo odpravljene sankcije proti Rusiji.
Opozoril je na težave na svetovnem trgu hrane, ki naj bi bile posledica "nespametne finančne in gospodarske politike zahodnih držav". Dejal je, da je Rusija pripravljena izvoziti "znatne količine gnojil in kmetijskih pridelkov v primeru odprave ustreznih protiruskih sankcij", so navedli v Kremlju.
Ruska invazija na Ukrajino in sankcije Zahoda so prekinile dobavo pšenice in drugih surovin iz obeh držav, kar je okrepilo skrbi glede morebitnega pomanjkanja hrane in povečanja lakote v svetu. Rusija in Ukrajina proizvedeta 30 odstotkov svetovne ponudbe pšenice, ki jo večinoma izvozita prek Črnega morja.
V ukrajinskih pristaniščih, ki so jih obkolile ruske ladje, je obtičalo na desetine kontejnerskih ladij, zaradi česar je onemogočen izvoz pšenice, sončničnega olja in drugih živil ter gnojil. Plovbo po Črnem morju ovirajo tudi mine, ki so jih postavile tako ruske kot ukrajinske sile.
Erdogan je danes tudi dejal, da je Ankara pripravljena znova organizirati srečanje delegacij Rusije, Ukrajine in Združenih narodov v Istanbulu, kot je to že storila po začetku ruske invazije. Turčija bi sodelovala v morebitnem mehanizmu opazovanja, če sprti strani dosežeta načelen dogovor, so sporočili iz urada turškega predsednika.
Poleg rusko-ukrajinskega konflikta naj bi Erdogan s Putinom govoril tudi o prošnji Švedske in Finske za članstvo v zvezi Nato, čemur Turčija kot edina od držav članic zavezništva nasprotuje. Ena od tem njunega današnjega pogovora so bile tudi razmere v Siriji, kjer sta tako Ankara kot Moskva pomembna regionalna akterja.
88