Sreda, 28. 10. 2026, 22.42
17 hours, 2 minutes
Nova zimska vojna na severu Evrope?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,75
Finski vojaki se urijo za morebiten ruski napad na njihovo državo.
Do nedavnega je finsko-ruska meja vrvela od življenja. Hitri vlak Allegro, skupni projekt finske nacionalne skupine VR in ruskih državnih železnic, je potnike iz Sankt Peterburga v Helsinke prepeljal v manj kot štirih urah. Severneje je bilo finsko mesto Imatra v Južni Kareliji glavna atrakcija za ruske turiste, ki so tja potovali po nakupih, uživali v zdraviliških vikendih in si ogledali brzice Imatra, ki so postale priljubljene po obisku Katarine Velike v 18. stoletju, piše Lily Lynch v britanskem mediju Unherd.
Zdaj pa so vsi ruski turisti odšli in mejni promet se je ustavil. Vlak Allegro ne vozi več. Finski mediji so Imatro pred kratkim poimenovali mesto, ki se prazni. Njeno razprostirajoče se nakupovalno središče Tsar Outlet Village, ki je nekoč služilo ruskim kupcem, je zapuščeno. Gospodarstvo Imatre, ki se že tako ali tako spopada s pandemijo, je resno na udaru. Stopnja brezposelnosti v mestu znaša 16,4 odstotka, kar je precej nad nacionalno stopnjo, ki znaša nekaj manj kot 12 odstotkov. Južna Karelija pa naj bi vsak dan izgubila približno milijon evrov prihodkov od turizma.
Zaprtje meje z Rusijo
Mnogi prebivalci pravijo, da je to vredna žrtev. Meja z Rusijo je zaprta od konca leta 2023, ko je finska vlada obtožila Rusijo, da uporablja migrante kot orožje proti Finski. Helsinki so trdili, da je to povračilni ukrep za odločitev nordijske države, da se v začetku istega leta pridruži Natu, kar je bila odločitev, sprejeta po obsežni ruski invaziji na Ukrajino.
Finska vlada se je odzvala z zaprtjem celotne 1.340-kilometrske meje z Rusijo in napovedjo gradnje 200-kilometrske mejne ograje. Kovinska pregrada je bila dokončana prejšnji mesec, vendar se krepitev varnosti nadaljuje. Pred dnevi je finska vlada napovedala, da bo za mejo nabavila milijon protipehotnih min, potem ko so se Helsinki in druga regionalna središča odločila, da umaknejo iz humanitarne pogodbe Združenih narodov, ki prepoveduje njihovo uporabo.
Nevtralnost v času hladne vojne
Gospodarski upad in hitra militarizacija obmejnega območja sta značilna za radikalno spremenjen pristop celotne nordijske regije k odnosom z Rusijo in ZDA. Med hladno vojno in v manjši meri po njej sta Finska in Švedska odnose z Moskvo urejali s kombinacijo pragmatične diplomacije, odvračanja in trgovine.
Leta 1939 je bila Finska žrtev agresije Rdeča armade. To je bila t.i. Zimska vojna. Fincem je s srditim odporom uspelo ohraniti suverenost svoje države, morali pa so Sovjetom dati del svojega ozemlja. Na fotografiji: finski vojaki med Zimsko vojno.
Danes, po obsežni ruski invaziji na Ukrajino, sta tako diplomacija kot trgovina močno oslabljeni. Ti dve nordijski državi, ki sta med hladno vojno razglašali razsvetljeno nevtralnost in vzdrževali dobre odnose tako s Sovjetsko zvezo kot z Zahodom, sta se pred kratkim pridružili Natu.
Obrambni sporazumi med ZDA in nordijskimi državami
Medtem so novi sporazumi o obrambnem sodelovanju (DCA), podpisani s Švedsko, Finsko, Norveško in Dansko, ameriškim oboroženim silam omogočili "neoviran dostop" do 47 vojaških oporišč v regiji, nekatere od njih so nevarno blizu ruske meje. Švedska in Finska celo slabita svoj dolgoletni tabu o jedrskem orožju.
Odkrita odvisnost od ZDA bi bila še pred kratkim nepredstavljiva. Med hladno vojno je finski predsednik Urho Kekkonen nevtralnost videl kot naravno stanje za svojo državo, ki je posledica tako njene geografije kot zgodovine vojn z Rusijo. "Nevtralnost," je dejal Kekkonen, "ni produkt abstraktnega mišljenja niti ni uvožena od drugod: zrasla je iz tal finske zgodovine".
Finska zunanja politika je bila prav tako učinkovita. Ohranila je mir, do 80. let prejšnjega stoletja pa je Finska postala ena najbogatejših držav na svetu glede na dohodek na prebivalca ter prehitela tako Veliko Britanijo kot Francijo. Z razpadom Sovjetske zveze je Finska izgubila eno svojih najpomembnejših trgovinskih partneric. Posledice so bile takojšnje in uničujoče: finski ekonomisti krizo, ki je sledila, imenujejo velika depresija 90. let.
Dolgotrajen proces finskega in švedskega približevanja Natu
Čeprav sta se odločitvi Finske in Švedske za vstop v Nato morda zdeli nenadni in sprejeti izključno kot odziv na vojno v Ukrajini, je bila evroatlantska integracija pravzaprav dolgotrajen, postopen proces, ki se je začel kmalu po razpadu Sovjetske zveze leta 1991. Ključna prelomnica je bila odločitev Finske v začetku 90. let, da od ZDA kupi 64 lovskih letal McDonnell Douglas F/A-18 Hornet, piše Lyncheva.
Finska in Švedska sta leta 1994 vstopili v program Partnerstvo za mir in začeli sodelovati na vojaških vajah z Natom. Naslednje leto sta Finska in Švedska vstopili v EU, s čimer sta neuradno končali svojo nevtralnost. V začetnih letih tega stoletja sta obe državi prispevali vojake za bojne in stabilizacijske misije pod vodstvom Nata, med drugim v Afganistanu in na Kosovu.
Ti koraki so postavili temelje za njun hiter vstop v Nato. Manjkal je le sprožilec, ki bi lahko javno mnenje množično prevesil v smeri atlantske usmeritve – in ruska invazija na Ukrajino v polnem obsegu leta 2022 je bila prav to.
Vstop v Nato je bil šele začetek
Vendar je bil vstop v Nato šele začetek. Nekateri komentatorji, med njimi nekdanji finski predsednik Sauli Niinistö, menijo, da so nedavni obrambni sporazumi celo pomembnejši od odločitve Švedske in Finske za vstop v Nato. Porast tovrstnih obrambnih sporazumov (DCA) se je pravzaprav začel tik pred rusko invazijo v polnem obsegu, in sicer z Norveško.
Leta 2021 sta Oslo in Washington podpisala t. i. SDCA (dopolnilni sporazum o obrambnem sodelovanju), ki je ameriškim silam in pogodbenikom omogočil "neoviran dostop" do 12 vojaških oporišč. Po ruski invaziji je ta sporazum z Norveško postal vzorec za celotno regijo.
Decembra 2023 so ZDA podpisale nove obrambne sporazume (DCA) s Finsko, Švedsko in Dansko, s čimer se je skupno število nordijskih vojaških oporišč, ki ameriški vojski omogočajo neoviran dostop, povzpelo na 47, še piše Lyncheva.
