Četrtek,
29. 5. 2014,
12.34

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Borut Pahor Srbija poplave

Četrtek, 29. 5. 2014, 12.34

7 let, 1 mesec

Nikolić Pahorja prosil, naj Slovenija še naprej pomaga Srbiji

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Predsednik republike Borut Pahor je kot prvi slovenski predsednik uradni obisk v Srbiji danes začel s političnimi pogovori.

Kot prvi predsednik Slovenije je nagovoril tudi poslance. Srbskim državljanom je izrazil sočutje ob nedavnih katastrofalnih poplavah in obljubil nadaljnjo pomoč, za katero so se mu sogovorniki zahvalili.

"Ljudje v Sloveniji vam stojimo ob strani" Po pogovoru z gostiteljem, srbskim predsednikom Tomislavom Nikolićem se je na novinarski konferenci neposredno obrnil na državljane Srbije in jim v imenu Slovenije in njenih državljanov izrazil iskreno sočutje in solidarnost ob poplavah. "Ljudje v Sloveniji vam stojimo ob strani in vam bomo pomagali po najboljših močeh," je zagotovil predsednik, ki je enako sporočilo podal tudi v nastopu pred narodno skupščino.

Z Nikolićem sta se dogovorila o konkretnem poteku slovenske pomoči, ki jo bo odslej za Srbijo, BiH in Hrvaško po poplavah usklajeval obrambni minister, ki opravlja tekoče posle, Roman Jakič. Nikoliću je predlagal, naj Srbija pripravi seznam stvari ali uslug, ki jih potrebuje, Slovenija pa ga bo nato preučila in ugotovila, kje lahko sama pomaga, kje pa z drugimi članicami EU. To bo usklajeval Jakič, je pojasnil in dodal, da je Slovenija tudi že predlagala, da EU skliče donatorsko konferenco za države, prizadete v poplavah.

Nikolić se je znova zahvalil Sloveniji za "najhitrejšo možen odziv na katastrofo" Nikolić se je znova zahvalil Sloveniji za "najhitrejšo možen odziv na katastrofo", ki jih je prizadela in za pomoč ter izpostavil "dejstvo, da so državljani Slovenije samoiniciativno prinašali pomoč na krajih, kjer se je zbirala". Po njegovih besedah je do pomoči Slovenije prišlo, ne da bi Srbija zaprosila zanjo. Kot je povedal, ga je že dan po poplavah poklical Pahor in mu ponudil brezpogojno pomoč, nato pa je Slovenija pomoč takoj poslala in pomagala tam, kjer je takrat bilo najbolj potrebno, pri reševanju ljudi.

Za pomoč so se Sloveniji zahvalili tudi ostali Pahorjevi sogovorniki, med njimi predsednica parlamenta Maja Gojković. Jakiču pa se je zahvalil srbski kolega Bratislav Gašić, kateremu je Jakič v pogovoru predstavil naloge delovne skupine vlade, ki koordinira celotno pomoč Slovenije za Srbijo in BiH.

Pahor in Nikolić sta izpostavila tudi odlične odnose med državama, ki jih po njunih besedah utrjuje tudi politična deklaracija o okrepljenih odnosih med državama, ki sta jo podpisala. V njej sta se Slovenija in Srbija zavezali h krepitvi političnih in gospodarskih odnosov, Slovenija pa k podpori in pomoči Srbiji na poti v EU.

Pahor je izpostavil, da pomeni njegov prvi uradni obisk mejnik v odnosih med državama, tudi zato, ker pomeni zadnji uradni obisk slovenskega predsednika v državah nekdanje Jugoslavije. Spomnil je, da se je po letih mrtvila še kot premier leta 2009 po ureditvi odnosov s Hrvaško odločil, da bo začel urejati tudi odnose s Srbijo. "Prizadevanja so omogočila, da smo v zadnjih petih letih odnose, tudi tiste, ki zadevajo polpreteklo zgodovino, torej nasledstvo, uredili do te mere, da danes lahko brez slehernega dvoma rečemo, da so odnosi med Slovenijo in Srbijo odlični," je dejal, z njim pa se je strinjal tudi srbski kolega.

"Naj živi slovensko-srbsko prijateljstvo" Kot vrhunec obiska - ob petkovem obisku v poplavah najbolj prizadetega Obrenovca - je Pahor izpostavil svoj nagovor v srbski skupščini, kjer je govoril tudi o Kosovu. Poslancem je zagotovil, da se Slovenija glede tega vprašanja ni nikoli odločala za ali proti Srbiji, pač pa je sledila nekaterim svojim načelnim stališčem. Ves čas je vedela, da je prav od Srbije same najbolj odvisno, v katero smer se bo to vprašanje reševalo, je dejal. Poudaril je še, da bo v EU vedno zagovarjal stališče, da evropska prihodnost Srbije ne more in ne sme biti odvisna samo od tega vprašanja, saj je vključitev Srbije v neposrednem interesu unije. "Naj živi slovensko-srbsko prijateljstvo," so bile besede, s katerimi je v srbskem jeziku zaključil nastop, ki je naletel na bučno ploskanje poslancev.

Po nedavnih volitvah v Evropski parlament, na katerih je prišlo do nekoliko spremenjenega razmerja sil, je ocenil, da bo "toliko bolj zahtevno voditi proces vključevanja držav Zahodnega Balkana, Srbije, v EU". Vendar bo toliko pomembneje, da ima Srbija zaveznike pri tem in Slovenija je gotovo njen prvi zaveznik, je še poudaril po pogovoru z Nikolićem.

Na novinarsko vprašanje, ali sta s srbskim predsednikom govorila tudi o vprašanju arhivov nekdanje skupne države, je Pahor dejal, da sta v deklaraciji "izrazila polno pripravljenost političnih vodstev obeh držav, da storita vse, da rešita vprašanja, ki so povezana z nasledstvom, kamor sodijo tudi arhivi". Meni, da se bodo stvari uredile, kot se morajo.

Predsednika sta še zagotovila, da odprtih vprašanj med državama, ki bi ovirala odnose, ni. Državi se ne strinjata glede vprašanja Kosova in sankcij Rusiji, kar pa ne more vplivati na medsebojne odnose, sta zagotovila. Pahor se je v Beogradu sešel še s premierom Aleksandrom Vučićem in predstavniki slovenske skupnosti, Nikolić pa ga gosti na večerji.

Ob obisku Obrenovca bo petek, zadnji dan obiska, predvsem gospodarsko obarvan, saj predsednika ob finančnem ministru, ki opravlja tekoče posle, Urošu Čuferju spremlja tudi močna gospodarska delegacija s predstavniki skoraj sto slovenskih podjetij pod vodstvom predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča. Z Nikolićem bosta nagovorila tudi udeležence srbsko-slovenskega gospodarskega foruma. Pahor se bo srečal tudi s predsednikom Gospodarske zbornice Srbije Željkom Sertićem in predaval študentom beograjske univerze na temo Prihodnost Evrope in njena nadaljnja širitev. Uradni obisk bo zaključil s srečanjem s srbskim ministrom za zunanje zadeve Ivico Dačićem.