Nedelja, 24. 9. 2017, 7.10
6 let, 6 mesecev
Angela Merkel bo še naprej kraljevala Nemčiji #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,40
6
Koalicija strank CDU in CSU je po prvih podatkih vzporednih volitev zmagala na današnjih parlamentarnih volitvah v Nemčiji, kar pomeni, da se kanclerki Angeli Merkel obeta že četrti mandat na čelu vlade. "Dosegli smo strateški cilj, oblikovali bomo vlado," je poudarila.
Glede na izide vzporednih volitev nemških televizij je unija krščanskih demokratov (CDU) in krščanskih socialistov (CSU) dobila med 32,7 in 33,3 odstotka glasov. To je precej manj kot na zadnjih volitvah leta 2013, ko je dobila 41,5 odstotka glasov. "Vesela sem zmage, ampak ne hodimo kot mačka okoli vrele kaše, pričakovali smo boljši rezultat," je Merklova dejala svojim privržencem v Berlinu.
Po oceni nemških televizij je CDU/CSU glasove izgubila na račun skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), ki se je prvič uvrstila v parlament, in liberalcev, ki so se po štirih letih tja vrnili.
Shocked faces at Merkel's conservatives after first exit polls show them down at 33.5 percent of votes. pic.twitter.com/zKZRjUmvoG
— Janosch Delcker (@JanoschDelcker) September 24, 2017
Rezultat poslabšala tudi socialdemokratska SDP
SPD Martina Schulza je glede na izide vzporednih volitev dobila med 20,2 in 20,8 odstotka glasov, kar je do zdaj najslabši rezultat stranke na volitvah v bundestag. "Grenek dan za nemško socialdemokracijo," je dejal Schulz.
AfD, za katero je na zadnjih volitvah glasovalo manj kot pet odstotkov volivcev, je dobila med 13,2 in 13,4 odstotka glasov in bo tako tretja najmočnejša sila v bundestagu ter prva skrajno desna stranka v nemškem parlamentu po drugi svetovni vojni. "Spremenili bomo to državo," je napovedal eden od vodij stranke Alexander Gauland.
AfD naj bi imela v parlamentu najmanj 60 poslancev, morda celo 90, zagotovo pa bo v opoziciji, saj je kanclerka Angela Merkel, ki bo znova oblikovala vlado, že pred volitvami izključila možnost sodelovanja s skrajno desnico.
Far-right AfD supporters erupted in joy at the news of the first exit polls, which put them at 13.5% pic.twitter.com/rfBHtXvQ1w #GermanyDecides
— dwnews (@dwnews) September 24, 2017
Cheering but far from celebration at #Merkel's CDU Party HQ as first exit polls show loss of 9% to 32,5%. Rise of right wing AfD 13,5% pic.twitter.com/tFlE89p4Jw
— Michaela Kuefner (@MKuefner) September 24, 2017
V parlament se vračajo liberalci (FDP), ki so dobili med 10,1 in 10,5 odstotka glasov. Na zadnjih volitvah je zanje glasovalo 4,8 odstotka volivcev. V bundestagu bodo tudi poslanci Levice, ki je po vzporednih volitvah dobila 8,9 odstotka glasov, kar je približno toliko kot leta 2013, ter Zeleni, ki naj bi dobili med 9,2 in 9,4 odstotka glasov, kar je prav tako približno enako kot pred štirimi leti.
German Chancellor Angela Merkel tells supporters: "We need to hold together the union and build a strong Germany" https://t.co/XyU8hc5Ssq pic.twitter.com/7rpgPb7S9k
— CNN International (@cnni) September 24, 2017
Germany, ARD exit poll (18.12 CEST): Merkel's CDU/CSU (EPP) looses 1 million votes to AfD (ENF). #btw17 #AfD #GermanyDecides pic.twitter.com/Oi43AKXXVT
— Europe Elects (@EuropeElects) September 24, 2017
V Nemčiji se medtem že začenjajo ugibanja o vladajoči koaliciji. SPD je že nakazala odhod v opozicijo, zato je najverjetnejša tako imenovana jamajška koalicija, ki bi jo poleg CDU/CSU sestavljali še liberalci in Zeleni. "Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) ne more biti največja opozicijska stranka v Nemčiji," je ob napovedi odhoda v opozicijo dejal Schulz.
Bila je deklica izkušenega politika, nato kraljica, zdaj pa …
Je to začetek konca nekega zgodovinskega obdobja? #video
To je vprašanje, ki najbolj muči Nemčijo
Kako sta se spopadla Martin Schulz in Angela Merkel? #video
Današnje volitve so prvič po nekaj letih postregle z višjo volilno udeležbo. Na volišča je tako danes odšlo od 75 do 76,5 odstotka volilnih upravičencev, leta 2013 je bila volilna udeležba 71,5-odstotna. Do 80. let prejšnjega stoletja je bila običajna volilna udeležba na volitvah v zvezni parlament več kot 85-odstotna, na deželnih pa 75-odstotna, nato pa je začela udeležba padati in leta 2009 dosegla dno z 70,8 odstotka.
Velik del od 61,5 milijona volilnih upravičencev je letos svoj glas oddalo po pošti, ti glasovi pa niso všteti v današnjo volilno udeležbo. Leta 2013 je po pošti svoj glas oddal vsak četrti, letos pa naj bi jih bilo še več.
6