Na mesec lahko s prodajo krvne plazme v zasebnih klinikah zaslužijo okoli 300 dolarjev

Med raziskavo, ki sta jo objavila v knjigi 2 dolarja na dan, sta ugotovila tudi, kako iznajdljivi so najrevnejši sloji pri iskanju dodatnega vira za preživljanje. Eden od najbolj razširjenih načinov je tudi prodajanje krvne plazme, sestavine, ki jo potrebujejo za zdravljenje številnih resnih bolezni. Ugotovila sta, da s prodajo krvi ni več mogoče zaslužiti veliko, medtem ko je plazma bolj iskana. Prodajanje krvne plazme je med revnimi Američani tako razširjeno, da je vitalnega pomena za njihovo preživetje. Številni dajanje krvne plazme razumejo kot svojo službo.

Plazmo darujejo do desetkrat na mesec Uradno se lahko v ZDA krvno plazmo "daruje" dvakrat na teden. Za vsako darovanje banka plazme plača 30 dolarjev kompenzacije, denar pa darovalcu naložijo na posebno bančno kartico. S takim sistemom se izognejo očitkom, da plazmo kupujejo in plačujejo.

V Johnson Cityju sta na primer srečala 21-letno žensko, ki plazmo daruje desetkrat na mesec, kolikor je uradno dovoljeno. Nekaj mesecev je bila brezposelna, prav tako njen mož. Ko gre na kliniko, da daruje plazmo, na dve hčerki pazi mož. Na kliniki je že tako redna obiskovalka, da preskoči zdravniški pregled in le izpolni obrazen z 22 vprašanji o zdravju. Med drugim donatorji ne smejo imeti tatujev – to je razlog, da njen mož ne more darovati plazme. Prav tako morajo donatorji navesti stalni naslov, sicer ne morejo darovati.

Najbolj jo skrbi, da bi med pregledom krvi ugotovili, da ima premalo železa, in bi posumili, da je anemična. V tem primeru ne bi mogla darovati – družina pa potrebuje vsakih 30 dolarjev, ki jih lahko dobi. Vsa procedura traja tri ure. Po vsakokratnem darovanju se počuti malce utrujeno. Upa, da ne bo postala anemična in da bo plazmo lahko še naprej na dajala desetkrat na mesec.

Trg, vreden 11 milijard dolarjev Svetovni trg s krvno plazmo je vreden približno 11 milijard dolarjev na leto, obvladuje pa ga šest mednarodnih korporacij iz ZDA, Švice, Nizozemske in Španije. Združene države Amerike s sistemom plačevanja za plazmo zagotovijo 70 odstotkov vseh svetovnih potrebe po krvni plazmi. Po navedbah časopisa Thet Atlantic so nekateri ZDA celo poimenovali "OPEC zbiranja plazme".

Medtem ko bolnišnice in Rdeči križ ne plačujejo za donacije plazme in se zanašajo na prostovoljno darovanje, je v državi na tisoče zasebnih plazma klinik. Bolnišnice ne podpirajo takega darovanja plazme, saj so mnenja, da plačevanje za plazmo prinaša večje tveganje, saj ni rečeno, da so darovalci pri odgovorih na vprašanja resnicoljubni.

V recesiji se je podvojilo število donacij plazme Med recesijo se je število plazma klinik povečalo. Pred letom 2006 jih je bilo le nekaj, zdaj jih je nekaj sto. Prav tako je poskočilo število donacij. Leta 2006 jih je bilo skupno 12,5 milijona, leta 2011 še enkrat toliko. Darovanje plazme za denar so začeli oglaševati kot način zaslužka. Za prvo darovanje plazme so celo plačevali več, do 50 dolarjev, darovalce pa so poskušali prepričati, da delujejo v rednih ciklusih, se pravi dvakrat na teden. Nekatere klinike za redno darovanje celo ponujajo bonuse po deset dolarjev na mesec.

Kritiki takega sistema zbiranja plazme opozarjajo tudi, da je le v ZDA dovoljeno dajanje plazme dvakrat na teden, drugje pa le enkrat na 14 dni. Komercialni centri za odvzem plazme naj bi s tem ogrožali zdravje Američanov, posebno revnih Američanov, za katere je to vir preživetja. Zanimivo je tudi, da je glede na študije, objavljene v American Journal of Public Health, večje število plazma klinik v revnejših četrtih, kjer je tudi aktivna prodaja drog. Kar znova pomeni več možnosti, da je plazma okužena.

Toda farmacevtska podjetja so nenasiten porabnik krvne plazme in dokler bo dovoljeno, bodo revnim Američanom dobesedno pila kri.