Petek, 2. 11. 2018, 14.52
6 let
Na Hrvaškem polemike o dogovoru ZN o migracijah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,99
1
"Države članice se z dokumentom ne zavezujejo, da bodo sprejemale migrante," je poudarila hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić na novinarski konferenci.
Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić je danes v Zagrebu povedala, da hrvaška vlada obravnava stališča Zagreba o politični podpori dogovoru ZN o migracijah, ki naj bi ga potrdili sredi decembra v Marakešu. Hrvaška skrajna desnica dokumentu nasprotuje, predsednica Kolinda Grabar - Kitarović pa je dala vedeti, da ne bo šla v Marakeš.
Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, ki ga je večina članic ZN po več kot letu dni pogajanj podprla 14. julija (ZDA pri tem niso sodelovale), naj bi države potrdile na meddržavni konferenci v Marakešu 10. in 11. decembra.
Gre za prvi mednarodni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja migracij. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi.
Avstrija in Madžarska proti dogovoru, pomisleke naj bi imeli tudi Poljska in Češka
Med državami EU sta se od dogovora že umaknili Avstrija in Madžarska, pomisleke naj bi imeli tudi Poljska in Češka. Avstrija je odločitev sprejela v sredo in jo utemeljila z bojaznijo, da bi se zaradi dogovora zabrisala meja med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. Evropska komisija je odločitev Dunaja obžalovala.
Nemško zunanje ministrstvo je ob pozivih skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), naj Berlin po vzoru Dunaja in Budimpešte odstopi od dogovora, napovedalo, da Nemčija stališča o podpisu ne bo spreminjala.
Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić je danes pojasnila, da podpora dokumentu ZN, ki je znan kot marakeška deklaracija, pravno ne obvezuje nobene članice ZN, da bi izvajala priporočila za reševanje vprašanj zakonitih migracij, temveč lahko vsaka država samostojno izbere ukrepe, ki ji ustrezajo, kar zadeva migracije. Dejala je, da gre za katalog mogočih ukrepov pri reševanju vprašanja migracij kot globalnega vprašanja.
"Države članice se z dokumentom ne zavezujejo, da bodo sprejemale migrante," je poudarila ministrica na novinarski konferenci. Pojasnila je, da se dokument nanaša samo na regularne migracije, ter zavrnila navedbe hrvaške skrajne desnice, da bo dokument omogočal val nenadzorovanih migracij.
Kolinde Grabar - Kitarović v Marakeš ne bo
Srečanja v Marakešu naj bi se v imenu Hrvaške udeležila predsednica države Kolinda Grabar - Kitarović, a so hrvaški mediji danes poročali, da je tja ne bo. Pejčinović Burićeva je izrazila presenečenje nad temi navedbami.
Grabar-Kitarovićeva je namreč v Generalni skupščini ZN pozdravila dogovor o migracijah ter menila, da predlagani ukrepi lahko vodijo k najboljšim rešitvam. Dejala je, da se veseli srečanja v Marakešu.
Potem ko je skrajna desnica na Hrvaškem začela nasprotovati hrvaški podpori dokumentu, je Grabar-Kitarovićeva nekaterim medijem, ki so blizu skrajni desnici in ki so zahtevali pojasnila predsedničinih stališč, sporočila, da ni vključena v posvetovanja ter da je za ves postopek pristojno hrvaško zunanje ministrstvo, je poročal danes Jutarnji list.
Edini saborski poslanec skrajno desne stranke Hrvaški rast (Hrast) Hrvoje Zekanović, znan po svojih protimigrantskih stališčih, je danes pozval predsednico, naj jasno izrazi svoje mnenje o marakeški deklaraciji. Menil je, da dokument ZN pomeni "največjo nevarnost", ki bo omogočala "milijonom migrantov iz Afrike", da bodo prišli v Evropo.
1