Lenart Istenič: Če bi ostal v Nemčiji, bi se lahko še zapil

Po končani srednji glasbeni šoli je bil Lenart Istenič v dilemi, ali naj nadaljuje študij na ljubljanski akademiji, kjer bi ga poučeval njegov stric, ali naj se izogne sorodstvenim vezem in gre po glasbeno izobrazbo v tujino. Na predlog strica se je odločil za zadnje, sreča se mu je nasmehnila v Nemčiji.

Nemški profesorji tujcem popuščali Med dvajsetimi kandidati je bil Lenart namreč eden od dveh rogistov, ki sta uspešno prestala sprejemne izpite in sta dobila možnost za študij na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Leipzigu. Pri 19 letih mu sicer ni bilo najlažje oditi v svet, sploh zaradi jezikovne ovire.

"Ko sem se z vlakom pripeljal v Leipzig, me je na postaji na srečo pričakal sošolec. Če ga ne bi bilo, bi se verjetno kar obrnil, saj sploh nisem vedel, kam naj grem. Prve dni sem bil tudi brez svojega stanovanja, zato sem prenočeval kar pri njem." Sčasoma se je privadil, lažje je bilo tudi, ker na fakulteti še zdaleč ni bil edini tujec. Vsaj polovica študentov je bila namreč iz tujine, večji del Korejcev, kljub temu so vsa predavanja potekala v nemščini.

So pa zato profesorji precej popustljivi do tujih študentov, po Lenartovem mnenju celo preveč: "Na izpitu si lahko samo napisal, kaj želiš povedati, čeprav sploh nisi znal, pa si vseeno uspešno opravil izpit. Do Nemcev je bilo to precej krivično, sploh pa menim, da če smo prišli v Nemčijo, bi morali znati nemško in je naša težava, če ne znamo."

Nemčija je meka za glasbenike Lenart je v Nemčiji preživel sedem let, od tega je štiri leta intenzivno študiral, dve leti delal na diplomskem izpitu, eno leto vmes pa je igral v orkestru v Meiningenu. Nemčija sicer zaradi bogate glasbene zgodovine, dobrih profesorjev in množice različnih možnosti glasbenega ustvarjanja velja za glasbeno meko. Kot tako jo je izkusil tudi Lenart.

Kot eno od prednosti življenja glasbenika v Nemčiji omenja številne možnosti za avdicije v različnih orkestrih. S tem si je nabral veliko izkušenj, ki so, kot pravi, zagotovo pripomogle, da je bila njegova avdicija v orkestru SNG Opera balet Ljubljana, katerega član je zdaj že dve leti, uspešna.

Na koncu je pretehtala Slovenija Možnosti so za glasbenika v Nemčiji boljše tudi s finančnega vidika, saj so plače, tudi v manjših orkestrih, v kakršnem je igral v Meiningenu, boljše.

"A na koncu je vseeno pretehtalo to, da se raje vrnem v Slovenijo, kjer imam od življenja še kaj drugega kot samo orkester," pojasnjuje Lenart in dodaja, da bi bila ta odločitev verjetno težja, če bi igral v kakšnem večjem orkestru.

Kot razlaga, je namreč slaba stran manjšega ansambla in manjšega mesta ta, da ni pravega družabnega življenja, poleg tega so bili drugi člani od njega precej starejši. "Med prostim časom smo večkrat zašli v lokale, zato je bilo nevarno, da bi se zapil," pojasnjuje svojo odločitev o vrnitvi.

Prihodnost bo gradil v Sloveniji Možnosti o ponovnem pobegu na tuje Lenart sicer pušča odprte, so pa bolj malo verjetne. Tu si je namreč našel službo in si ustvaril neko socialno varnost, na drugi strani ga na Slovenijo veže dekle, ki bi si zaradi jezikovnih ovir v Nemčiji težko našlo primerno službo.

Zato bi ponudba za odhod morala biti res mamljiva, kot je na primer igranje v velikem orkestru v velikem mestu.