Krvava zgodovina Sočija

Majkop, mesto v južni Rusiji, nedaleč od Sočija, je sicer mirno mesto. Toda nekaj dni pred začetkom olimpijskih iger se bodo na glavnem trgu zbrali skoraj vsi prebivalci kraja. Večina jih je Čerkezev, Majkop pa je kraj z največ pripadniki tega naroda v Rusiji. "Soči nas je predramil," je za Financial Times dejal Samir Khatko, raziskovalec čerkeške zgodovine na družboslovnem inštitutu v Majkopu: "Mladi so postali bolj politično angažirani."

Kako da ne. Prav Čerkezi so eden izmed razlogov, zaradi katerih je ruski bin Laden Doku Umarov lani poleti napovedal vojno proti olimpijskim igram v Sočiju, "ker potekajo na grobovih naših prednikov". Umarov sicer ni Čerkez, so pa Čerkezi muslimani. In zemlja okoli Sočija je polna njihovih grobov.

Pobiti in preseljeni Čerkezi so eno najstarejših ljudstev Severnega Kavkaza, z bojevito in slavno zgodovino. Ne le, da so njihove ženske veljale za izjemne lepotice, ki so bile zelo iskane ljubice otomanskih sultanov in evropske gospode. Z eno izmed njih je imel nezakonskega sina Cosimo Medici. Čerkezi so veljali tudi za predane bojevnike. Višek svoje vladavine so dosegli v času mameluških sultanov v 13. stoletju, ko so vladali celo Egiptu.

Toda Rusom so bila bojevita kavkaška plemena vedno trn v peti in po koncu kavkaške vojne so izgubili svojo neodvisnost, Rusi pa so se odločili, da bodo z njimi dokončno obračunali. Leta 1864 so ruski carski vojaki populacijo Čerkezev zdesetkali. Ocenjujejo, da so pobili okoli 600 tisoč ljudi, več kot milijon Čerkezev pa je bilo prisiljenih oditi v izgnanstvo. Središče etničnega čiščenja je bila prav Rdeča Poljana, kjer bodo od petka dalje smučarske olimpijske tekme.

Večina Čerkezev se je v izgnanstvo podala v dežele otomanskega imperija. Tako zdaj v Turčiji živi okoli dva milijona Čerkezev, preostali še v Jordaniji in Siriji, pozneje pa so se preselili še v ZDA in Avstralijo. Ocenjujejo, da po svetu živi od tri do pet milijonov Čerkezev. Ruska oblast nikoli ni priznala genocida nad Čerkezi, ta del ruske zgodovine je tudi nezaželen v ruskih zgodovinskih knjigah.

Opozarjajo mednarodno javnost Zato so šele olimpijske igre v Sočiju ponovno vzbudile zanimanje za Čerkeze, ki so že 150 let narod brez domovine. Voditelji čerkeških organizacij po svetu so se sicer distancirali od izjav islamskih skrajnežev, ki se pri svojih dejanjih sklicujejo na čerkeški genocid. Kljub temu je ruska policija poostrila nadzor nad ljudmi v Majkopu in tako strogo nadzorujejo in preverjajo vse, ki prihajajo in odhajajo iz mesta. Pridržali pa so tudi nekaj čerkeških aktivistov, pripadnikom Čerkezev iz drugih držav, ki bi v času olimpijade želeli v Soči, pa ne odobrijo ruskega vizuma.

Oblasti Vladimirja Putina predvsem zamerijo to, da se ne zmeni za lokalno samoupravo prebivalstva in da vse organizira centralistično. Tako je denimo leta 2005 Kremlin predlagal, da bi Adigejsko republiko, kjer živi večina ruskih Čerkezev in je čerkeščina tudi uradni jezik, priključili Krasnodaru. Čerkezi so bili seveda proti temu. Prizadelo pa jih je tudi, da Putin v nobene od svojih slavospevov Sočiju ni omenil Čerkezev.

Sprva so Čerkezi pozivali k bojkotu olimpijskih iger. Tako so se povezale čerkeške organizacije iz Turčije, Rusije in ZDA. A ko so jih začeli povezovati z islamski skrajneži, so se odločili, da bodo raje izkoristili pozornost mednarodne javnosti in opozarjali na svoj status. Čerkeško gibanje se je tako okrepilo in niso več omejeni le na folklorne predstave. "Pridobili smo veliko več," je za Al-Monitor dejal Ozgur Aktekin, Čerkez iz Istanbula: "Ljudje so videli, da obstaja gibanje. Ponovno smo pridobili svojo identiteto, ponovno se piše o naši zgodbi. Prepričan sem, da po koncu iger čerkeško gibanje ne bo zamrlo."