Kako je kriza okrepila skrajno levico

Poglejmo grški primer: v tej sredozemski državi je bila pred krizo na levici najmočnejša stranka zmerno levi Pasok, na desnici pa desnosredinska Nova demokracija. Na desnem robu se krepi Zlata zarja, na levem Siriza Ko je izbruhnila kriza, pa je na desnici vse več glasov pobirala skrajno desna Zlata zarja, ne levici pa se je naglo povzpela skrajno leva Siriza, ki jo vodi Aleksis Cipras. Po nekaterih javnomnenjskih anketah je Siriza celo stranka, za katero bi trenutno glasovalo največ Grkov. Kot pravi politični analitik Matej Makarovič, je razlog za krepitev skrajnežev v času gospodarskih kriz v tem, da skrajneži praviloma ponujajo preproste in vsaj na prvi pogled všečne rešitve za večino tistih, ki so izrazito nezadovoljni in razočarani nad obstoječim stanjem. Takih pa je v krizah seveda največ.

Skrajna levica – zavračanje predstavniške demokracije Splošne sprejete definicije skrajne levice ni, pravi Makarovič, a dodaja, da je trenutno verjetno še najbolj opredeljena z radikalnim zavračanjem kapitalizma in tržnega gospodarstva, to pa se navadno prenese tudi na zavračanje predstavniške demokracije, kakršno poznamo danes.

Geografsko gledano je skrajna levica v evropskem prostoru že tradicionalno izrazitejša in tudi bolj militantna v sredozemskih državah. Še najmanj izrazita je verjetno v anglosaških državah, še poudarja Makarovič.

Primer Italije in Francije Poglejmo sredozemski državi Italijo in Francijo: po drugi svetovni vojni je v obeh državah delovala močna komunistična stranka, v 70. letih prejšnjega stoletja je v naši zahodni sosedi nastala celo skrajno levičarska teroristična organizacija Rdeče brigade.

V Franciji sta zdaj na skrajnem levem strankarskemu robu francoska komunistična stranka in Leva stranka, ki jo vodi Jean Luc Melenchon, v Italiji pa prenovljeni italijanski komunisti. V Franciji so sicer najmočnejša stranka na levici zmerno levi socialisti Francoisa Hollanda, v Italiji pa zmerno leva Demokratska stranka Mattea Renzija.

Nekdanji vzhodnonemški komunisti v bundestagu Vendar je skrajna levica močno zastopana tudi v nemškem parlamentu. Predvsem po zaslugi glasov volivcev na ozemlju nekdanje komunistične Vzhodne Nemčije je v bundestagu Leva stranka, ki je nastala z združitvijo nekdanje levega krila SPD pod vodstvom Oskarja Lafontaina in Stranke demokratičnega socializma, naslednice vzhodnonemške komunistične stranke.

Prav nekdanji vzhodnonemški komunisti pa so v 70. letih, ko so vladali nekdanji Vzhodni Nemčiji, na skrivaj pomagali skrajno levičarski teroristični organizaciji RAF (Frakcija Rdeče armade), ki je delovala v takratni Zahodni Nemčiji.

Dokler bo liberalna demokracija, bo obstajala tudi skrajna levica Kako nevarna je skrajna levica za demokracijo? Vrnimo s k Makaroviču, ki pravi, da je liberalno-demokratični družbeni model, ki združuje tržno gospodarstvo in predstavniško demokracijo ter vse skupaj postavlja v kontekst globalizacije, za skrajno levico izjemno prikladen: kot glavni predmet radikalne kritike in zavračanja, a hkrati tudi kot prostor njenega dokaj nemotenega delovanja, kar je seveda nekoliko paradoksalno.

Dokler bomo imeli ta družbeni model, bomo neizogibno imeli tudi skrajno levico. Bolj ko bo ta družbeni model izpostavljen krizam, močnejša bo lahko skrajna levica, v skrajnih primerih pa lahko postane zanj tudi realno nevarna, poudarja Makarovič.

Slovenska skrajna levica začenja graditi lastne stranke Kako močna pa je skrajna levica v Sloveniji? Makarovič pojasnjuje, da je bila slovenska skrajna levica do pred kratkim deloma povsem marginalna, deloma pa integrirana v tako imenovane levosredinske stranke, torej pravzaprav blizu političnega glavnega toka.

Vendar pa je tudi fluidnost in nestabilnost teh strank v zadnjih letih v kombinaciji z učinki krize prispevala k temu, da začenja skrajna levica graditi tudi lastne stranke, v zadnjem času predvsem v navezavi na nedavno protestniško gibanje.

Slovenska skrajna levica je relativno šibka "Mogoče je posebnost skrajne levice v Sloveniji predvsem v tem, da je nekako razpeta med utopičnimi vizijami prihodnosti, kar je tudi sicer tipično za skrajno levico, in nostalgično zagledanostjo v našo socialistično preteklost." Slovenska skrajna levica je po Makarovičevem mnenju trenutno še relativno šibka, predvsem zaradi pomanjkanja dovolj karizmatičnih osebnosti, ki bi bile sposobne v javnosti izražati njena sporočila.