Finančni ministri EU so na neformalnem zasedanju v Luksemburgu Evropsko komisijo pozvali k analizi finančnih in gospodarskih učinkov begunske krize.
Begunske krize ne bo hitro konec in vplivala bo na nacionalne proračune, zato smo komisijo pozvali k analizi finančnih in gospodarskih učinkov, je pojasnil luksemburški finančni minister Pierre Gramegna, ki je vodil zasedanje. Ministri so komisijo po njegovih besedah pozvali tudi, ali je mogoče begunsko krizo tolmačiti kot izredne okoliščine pri ocenjevanju skladnosti javnofinančnega primanjkljaja in dolga članic z evropskimi proračunskimi pravili.
Učinek begunske krize ne bo negativen
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je opozoril, da je begunska kriza za Evropo eksistencialni izziv ter da odgovori nikakor ne smejo biti ksenofobija, nacionalizem ali razpad schegenskega prostora. Že ob prihodu na neformalno zasedanje je komisar poudaril, da učinek begunske krize na gospodarstvo ne bo negativen, ter izpostavil majhen delež beguncev: Evropska komisija predlaga premestitev 160.000 beguncev, kar je 0,07 odstotka prebivalcev EU.
Dolgoročno bodo begunci prispevali k rasti
Švedska ministrica Magdalena Andersson pa je poudarila, da je kratkoročno to resda pritisk na javne finance, a da bo dolgoročno prispevalo k rasti. Izpostavila je tudi pozitiven učinek beguncev na velike demografske izzive v številnih evropskih državah.