Izropani sirijski arheološki spomeniki

Ali Shibleh se je plazil po tunelu dokler ni prišel do večjega podzemnega prostora. S svetilko je posvetil v temo. Borec, ki nasprotuje režimu predsednika Al-Assada je bil pod zemljo enega najbolj raziskanih sirijskih arheoloških spomenikov Ebla. "Poglejte, človeška kost," je v temi dvignil suho palico iz starodavne grobnice.

Po vseh Siriji je arheološka dediščina izpostavljena vojni. Borbe so potekale tik ob ruševinah rimskega mesta Palmira, ki je najbolj ohranjeno rimsko mesto izven Italije in je nekoč slovelo kot most puščave. Vladne sile so zbombardirale središča starih mest kot so Aleppo, Hama in Homs. Bolj kot bombe pa dediščino ogrožajo plenilci in iskalci zakladov, ki imajo sedaj do arheoloških mest neoviran dostop.

Ebla je starodavno mesto 45 kilometrov oddaljeno od Aleppa, ki je nastalo okoli 5000 let pred našim štetjem. Njegovi prebivalci so častili mnogo bogov ter po Mezopotamiji trgovali z oljčnim oljem in pivom. Med drugim so tam našli 20.000 glinenih ploščic s sumersko pisavo v enem najstarejših sumerskih jezikov. Desetletja je bila Ebla slavljena kot eden začetkov sirske civilizacije. Danes je le še simbol izropanih arheoloških najdišč.

Starodavno mesto kot vojaška utrdba Leta 2011 so uporniki potem ko so vladno vojsko potisnili v vojašnice, starodavno mesto uporabljali kot vojaško utrdbo. Ali Shibleh in njegovi soborci so mesece dolgo bivali med ruševinami v izvidnici in opazovali premike vojaških enot. Pravijo, da so imeli dvojno dolžnost: opazovati vladne čete in varovati starodavno mesto, da ga ne bi izropali tatovi arheoloških zakladov. Toda kljub temu iz mesta odnašajo dragocenosti, večinoma človeške ostanke in majhne kipce ali nakit, ki ga najdejo v grobnicah. Vojaki so izkopali predore pod zemljo in raziskujejo podzemne grobnice. „Tu spodaj je drugačen svet,“ je za Washington Post povedal Shibleh.

Čeprav grobnice niso najbolj slaven del Ebla, temveč so to glinene tablice. "Ebla je bilo najbolj pomembno mesto tega ozemlja okoli tri tisoč let pred našim štetjem," je razložil Cheikhmous Ali, sirski arheolog in organizator projekta Ohranimo sirijsko arheologijo. V okviru projekta dokumentirajo škodo, ki je zaradi vojne nastala na arheoloških najdiščih.

V Ebli arheologi niso izkopali vsega najdišča. Večina je ostala nedotaknjena in je čakala na prihodnja arheološka izkopavanja. Toda metodično znanstveno izkopavanje je sedaj pozabljeno, zamenjalo ga je plenjenje. Po izkopaninah brskajo otroci, lokalni prebivalci iz grobnic odnašajo celo zemljo, ker je dobra za izdelovanje keramičnih oblog za peči.

Vojska se ne zmeni za pozive arheologov "To je vandalizem," opozarja Cheikhmous Ali, ki je skupaj s profesorjem Maamoun Abdul-Karimom iz Direktorata za starine in muzeje Sirije, na obe vojskujoči strani poslal apel, naj se v bojih izogibajo arheoloških najdišč ter naj jih raje zavarujejo pred tatovi.

Toda uspeha ni bilo. "Niti pred začetkom vojne, nismo imeli dovolj zaščite za arheološke najdbe, sedaj pa je naš napor ničen," razloži Abdul-Karim. Čeprav dela pri vladnem ministrstvu nima prav nobenega vpliva na vojaške operacije: "Večkrat sem jih pozval, naj se izogibajo arheološkim spomenikom. Vsi Sirijci bi se morali zavedati, da je to naša zgodovina, naša dediščina, ki pripada vsem ljudem na svetu. Toda ne moremo zavrniti vojske. Območja bojev so na žalost v okolici najdišč."