Iz prve roke o tem, kako je splet glasbeno industrijo postavil na glavo

Svojo pot skozi glasbeno industrijo je Kaye začel pred 28 leti, ko se je pridružil mali založbi z nekaj čez 20 zaposlenimi. Vodil jih je Richard Branson, založba se je imenovala Virgin Records. V karieri je šel skozi vsa pomembna podjetja v panogi, kot sta Universal in EMI. Z njim smo se pogovarjali o vrtincu, ki ga je skozi leta doživela glasbena industrija – spremenili so se poslovni modeli, uporabniške navade in glavni igralci v nekoč najpomembnejši medijski branži.

Kako je glasbena industrija drugačna od obdobja, ko ste se pridružili Virgin Records? To so bili zlati časi, eksplozija komercializacije glasbe. Iz male založbe smo prodrli v filmsko industrijo, festivale, delali smo videospote za več deset tisoč funtov in jih podarili MTV-ju. Danes glasbena industrija trpi zaradi lastnega strela v koleno. Ključne vloge v vrednosti verigi so prevzeli velikani, kot je Apple, glasbene založbe pa so zadržale le del svoje nekdanje funkcije in s tem tudi prihodkov.

Kateri so bili glavni mejniki, ki so usodo glasbene panoge preusmerili navzdol? Distribucijsko funkcijo, ki je ključna za ustvarjanje prihodkov, so založbe predale Applu, Amazonu in Googlu. Ne le da ta zadrži večino prihodkov, prodaja tudi individualne pesmi, ki dodatno znižujejo ustvarjeno vrednost za avtorje. Hkrati so imele založbe pomembno vlogo pri nadzoru kakovosti končnih izdelkov, ki je z dejstvom, da so danes avtorji vsi, zbledela. Založbe so ostale zgolj marketinški pogon.

Kakšna je bila tu vloga novih tehnologij – spleta, storitev in različnih pametnih napravic? So bile te "dobro" ali "slabo" za glasbeno panogo? Medtem ko je tehnologija resda demokratizirala glasbeno produkcijo in jo s tem omogočila vsakemu, je vedno močnejši primež, v katerem Appli in Googli tega sveta držijo glasbeno panogo, za mnoge prinesel tudi izjemno visoko vstopno oviro. Stroški malega umetnika za vstop med velike je prohibitivno visok. Stanje pa se na žalost še slabša, saj postaja moč teh podjetij vsak dan večja. Po drugi strani so se pojavili novi načini potrošnje – glasba se je spremenila iz produkta (CD-plošča) v storitev (npr. Spotify).

Kje se danes v glasbi ustvarja denar? Povem vam, kje se ne – v prodaji glasbe. Nekoč so glasbeno industrijo poganjali prodani CD-ji, ti časi so minili. Dandanes je ključen t. i. "360-stopinjski pristop", ki vključuje izkoriščanje vseh medijskih oblik, socialnih omrežij, fizične izdelke in dogodke v živo. Prav ti so dandanes daleč največji generator prihodkov v glasbeni panogi. Brez teh bi glasbena industrija že umrla.

Omenili ste Apple. Zakaj je podjetje kupilo izdelovalca slušalk Beats? Veliko ljudi misli, da zaradi kultnih barvitih slušalk. A resnica je bolj kompleksna. Apple (kot tudi Google in Amazon) je kot hobotnica s 1000 lovkami. Prevzem v Beats je vezan na močno povezanost vodilnih mož z glasbeno panogo ter dodatnim utrjevanjem pogajalske moči na tem trgu. Močan Apple postaja še močnejši.

Slovenija je majhna. Pogosto s strani ponudnikov novih storitev – to velja tudi za Spotify – ostanemo prezrti. Zakaj je to tako? Bržkone gre za kombinacijo več dejavnikov. Eden je gotovo majhnost trga. Vsi večji medijski igralci imajo seznam prioritet, kjer prednjačijo veliki trgi – ZDA, Nemčija, Francija. Potem so tu še kulturni dejavniki – visoka stopnja piratstva in kultura neplačevanja za vsebine prav tako prispevata k pomanjkanju atraktivnosti trga. A ne obupajte, Slovenija je gotovo na seznamu, ta je dolg.

Pred dnevi je izšla videoigra Destiny, ki jo odlikuje spektakularna glasba, pri kateri je sodeloval celo sir Paul McCartney. So računalniške igre naslednja priložnost za glasbeno industrijo? So in niso. Nekdaj je bila prodaja glasbe v te namene razvijalcem iger dober posel. A kmalu so – predvsem večji založniki, kot je Electronic Arts – ugotovili, da lahko sami naročijo izdelavo namenske glasbe. Tudi sicer je doba "soundtrackov" (filmskih in drugih) končana.