Hišne pomočnice, najbolj izkoriščana delovna sila na svetu

V preteklih tednih so se v medijih pojavile tri pretresljive zgodbe o hišnih pomočnicah. Vse so se zgodile v Savdski Arabiji. Neki moški je hišni pomočnici iz Indije odsekal roko, ker je po treh mesecih izkoriščanja hotela pobegniti iz hiše. Indijska vlada je od Savdske Arabije zahtevala, da kazensko preganja delodajalca, a odgovora ni dobila.

Kmalu zatem se je pojavila zgodba o diplomatu Savdske Arabije, ki je v svoji rezidenci v New Delhiju dve hišni pomočnici iz Nepala pretepal in posiljeval. Ko jima je uspelo pobegniti in sta policiji povedali, kaj se dogaja, je diplomat pod krinko diplomatske imunitete odpotoval iz države. Pretekli teden je neka Savdijka na YouTubu objavila posnetek svojega moža, ki v kuhinji nadleguje hišno pomočnico, ta pa neuspešno skuša pobegniti. Ironija je, da zdaj ženi grozi leto dni zapora, ker je osramotila moža.

53 milijonov hišnih pomočnic Ti primeri še zdaleč niso prvi primeri izkoriščanja hišnih pomočnic. Za mnogo primerov, v katerih so bile hišne pomočnice posiljene, izstradane, napadene s kislino ali kako drugače izkoriščane, vedo le nevladne organizacije ali pa niti te ne.

Po nekaterih ocenah naj bi na svetu bilo 53 milijonov hišnih pomočnic. To so večinoma migrantske delavke iz revnih držav, kot so Filipini, Šrilanka, Nepal, Indija. Hišne pomočnice predstavljajo štiri odstotke vse svetovne delovne sile in skoraj osem odstotkov vseh zaposlenih žensk na svetu. Skoraj deset milijonov prebivalcev Filipinov dela v tujini, večinoma gre za ženske, ki delajo kot hišne pomočnice v zalivskih državah. Lani so filipinski delavci iz tujine domov poslali 23,6 milijard evrov zaslužka, ker je 15 odstotkov državnega BDP.

Po podatkih Mednarodne organizacije za delo Združenih narodov so hišne pomočnice eden od poklicev, ki je najbolj izpostavljen izkoriščanju in nadlegovanju. Ocenjujejo, da samo v zalivskih državah 2,4 milijona hišnih pomočnic dela v skoraj v sužnjelastniških razmerah. V Savdski Arabiji je 1,5 milijona hišnih pomočnic. Vsak mesec pride še 40 tisoč novih. Nekatere imajo srečo in delajo v dobrih razmerah ter so redno plačane. Če pa gredo stvari narobe, se hitro izkaže, da hišne pomočnice nimajo prav nobenih pravic in da je lahko ogroženo tudi njihovo življenje.

Skrivnostno izginule ženske Na Filipinih je bilo v zadnjih treh letih vsaj štirinajst primerov, ko so ženske, ki so delale kot hišne pomočnice v zalivskih državah, skrivnostno izginile. Podobnih primerov žensk s Šrilanke je 45. V takih primerih recimo savdske oblasti niti ne začnejo preiskave in morajo svojci izginulih hišnih pomočnic sami poiskati resnico. Nemalo je primerov, ko so hišne pomočnice umrle domnevno zaradi bolezni ali samomora, a so svojci na truplu opazili znake mučenja, vbode, tudi znake zastrupitev.

Na Filipinih so zato ustanovili nevladno organizacijo, ki se ukvarja le s pomočjo izkoriščenim hišnim pomočnicam ali njihovim svojcem, ki želijo najti izginulo hišno pomočnico. Vsak mesec dobijo več kot deset obupanih telefonskih klicev hišnih pomočnic iz zalivskih držav.

Največja težava, s katero se srečujejo, je, da so hišne pomočnice v teh državah brez vsakršnih pravic. Zaradi sponzorskega sistema kafala, po katerem delodajalec sponzorira delovno vizo delavca, so hišne pomočnice dejansko v lasti družin. Nimajo pravice zamenjati delodajalca, razen če jih delodajalec, ki jim je sponzoriral vizo, ne proda drugemu delodajalcu. Prav tako ne smejo zapustiti države brez dovoljenja delodajalca. Zelo malo lahko tudi storijo, če jih delodajalec ne plačuje. Mednarodna organizacija hišnih pomočnic ocenjuje, da delodajalci zaradi neizplačanih plač hišnim pomočnicam letno privarčujejo skoraj 7,3 milijarde evrov.

Veleposlaništva kot varne hiše Težave se čedalje bolj zavedajo tudi vlade držav, od koder prihajajo hišne pomočnice. Filipinska vlada je recimo v zalivskih državah zahtevala minimalno plačo za hišne pomočnice v višini 363 evrov. Njihova veleposlaništva so hkrati tudi varna hiša za pomočnice, ki zbežijo od delodajalcev. Samo lani so filipinska veleposlaništva pomagala skoraj 21 tisoč hišnim pomočnicam in njihovim sorodnikom. V preteklosti so že imeli primere, ko so na veleposlaništvu varovali hišno pomočnico, ki je po posilstvu delodajalca zanosila, v Savdski Arabiji pa ji je grozila zaporna kazen zaradi prešuštva.

Vlade držav, iz katerih prihajajo hišne pomočnice, sicer lahko opozarjajo, a stanje lahko spremenijo le države, v katerih hišne pomočnice delajo. Zalivske države, recimo Združeni arabski emirati, so v preteklih letih delno spremenile zakone sistema kafala, uzakonili so na primer dolžino delovnika in obvezne proste dni za delavce, a v te zakone hišne pomočnice niso vključene.