Francoski muslimani so pokopani v tujini

Vsako leto iz Francije v dežele Magreba potuje na tisoče trupel. Družine muslimanskih priseljencev svoje umrle najdražje pošljejo nazaj v domovino, da jih pokopljejo v zemljo blizu doma. Drag in zapleten postopek vključuje letalo, kup birokracije in posebne agencije, ki se ukvarjajo le s tem. Kljub temu se za pokop v rojstni deželi odloči veliko francoskih muslimanov.

"Za pokop v deželi rojstva se odloči skoraj 70 odstotkov magrebskih priseljencev," je za BBC dejal Abdalah Hadid, ki vodi pogrebni zavod, ki ponuja tudi te usluge. Vsakokratna smrt priseljenca, ki želi biti pokopan v tujini, je dirka. Po muslimanskih pravilih naj bi bil pogreb v 24 urah po smrti. "Medtem ko ob umrlem še molijo, naši sodelavci že hitijo s pripravo dokumentov. Potrebni so dokumenti mestnih oblasti, policije, konzulata. Nato je treba urediti letalski prevoz tako za krsto kot družino. Veliko ljudi se sploh ne zaveda tega, da je skoraj na vsakem letu iz Francije v Severno Afriko vsaj eno truplo," je razložil Hadid.

Stroški se gibljejo okoli 2500 evrov. Včasih denar zberejo vaščani rojstne vasi umrlega. "Toda vse več družin ima zavarovanja, ki jih leta in leta plačujejo le zato, da bi jih na koncu izkoristili za prevoz umrlega v domovino," doda Hadid.

Starši učitelja Karima Saida so iz Alžirije v Francijo prišli v šestdesetih letih. Ko je v prometni nesreči umrl oče, ni bilo debate o tem, kje bo pokopan – v Alžiriji. "Toda kmalu se je izkazalo, da to ni bila dobra odločitev. Vsi živimo v Franciji in ne moremo obiskovati njegovega groba," je razložil Karim: "Zato se je moja mama odločila, da želi biti pokopana v Franciji. Tako bosta vsak na svoji strani Sredozemlja."

Muslimanska pokopališča prepovedana Za željo po pogrebu v domovini sta dva glavna razloga. Prvi je brez dvoma spomin na domovino. Mnogi priseljenci vse življenje sanjarijo, da se bodo vrnili v domačo vas. Večini se to uresniči šele po smrti.

Drug razlog pa je veliko bolj stvaren. V Franciji primanjkuje muslimanskih pokopališč. Ker je Francija sekularna država, kjer je religija ločena od države, mestne oblasti ne dovolijo posebnih pokopališč glede na vero.

Francoski muslimani v različnih mestih si že desetletja želijo ločene dele pokopališč, kjer bi lahko opravljali pokope v načelu s svojo vero. Med drugim morajo biti nagrobni kamni na muslimanskih pokopališčih obrnjeni proti Meki. Toda večina mestnih oblasti te zahteve zavrača.

Realnost pa je, da na francoskih pokopališčih nastajajo tudi muslimanski deli, a le zato, ker so pač grobovi eden ob drugem. Oblasti jih tolerirajo, ne pa odobrijo.

Problem je tudi z najemom grobov na francoskih pokopališčih. Družine grob ponavadno najemajo za od 30 do 50 let, nato pa kosti prekopljejo in jih položijo v skupen grob. Za muslimane je to nesprejemljivo, saj verjamejo, da se trupla v zemlji ne sme več premikati.

"V Franciji je šest milijonov muslimanov, ki plačujejo davke, volijo in so del lokalne skupnosti, pa nimajo pravice odločati o tem, kako želijo biti pokopani," je opozoril Dalil Boubakeur, rektor velike mošeje v Parizu in neformalni vodja francoskih muslimanov.

Prevzeli francoske pogrebne navade Ker v Franciji ni muslimanskih pokopališč, so se nekoliko spremenile tudi navade. "Po islamski tradiciji je grob del zemlje, je nič. Dokler so svojci živi, ga obiskujejo, nato izgine," je razložil Yassin Shaibi, profesor, ki se ukvarja s to tematiko: "Toda muslimani v Franciji so prevzeli francoski pogled na smrt, skupaj s težnjo po večnosti, zato je na muslimanskih grobovih že videti velike nagrobne spomenike."

Yassin Shaibi meni, da bo dan, ko bodo francoski muslimani želeli biti pokopani v Franciji, dan, ko bo končana njihova integracija v francoski način življenja. "Do takrat pa bo v muslimanski identiteti v Franciji nekaj nedokončanega. Zdaj pa priseljenci niso pomirjeni sami s seboj. Če bi bili, potem bi se pripravili na to, da bi umrli in bili pokopani v deželi, v kateri so preživeli svoje življenje."