Dve leti po uničujočem potresu na Haitiju prvi znaki napredka

Boj za golo preživetje ostaja del vsakdana, in sicer predvsem zaradi kolere, lakote in nasilja. Humanitarne organizacije sicer dve leti po potresu vidijo prve znake napredka pri obnovi države, ki jo zavira revščina.

Preživele prizadela še huda epidemija kolere V uničujočem potresu z magnitudo 7,3, ki je 12. januarja 2010 prizadel že tedaj najrevnejšo državo na zahodni polobli, je umrlo več kot 220.000 ljudi. Več kot pol milijona ljudi še vedno živi v zasilnih bivališčih v okoli 800 taboriščih oz. šotorskih naseljih. Največja ovira na poti k izboljšanju razmer v karibski državi pa ostaja revščina.

Deset mesecev po potresu je državo prizadela epidemija kolere, za katero je doslej umrlo že več kot 7000 ljudi, vsak dan pa zabeležijo 200 novih primerov te nalezljive bolezni, ki se prenaša predvsem z okuženo vodo. Po navedbah Panameriške zdravstvene organizacije (Paho) gre za eno najhujših epidemij kolere v kaki državi v novejši zgodovini.

Novi premier obljubil gospodarsko okrevanje Haitija v letu 2012 Obnova v potresu uničene države se je zavlekla tudi zaradi politične nestabilnosti. Haiti je novega premiera po večmesečnem političnem zastoju dobil oktobra lani. Garry Conille je bil sicer šele tretja izbira predsednika Michela Martellyja za premierski položaj. Ker prejšnja dva kandidata nista dobila zadostne podpore, je bil Haiti od maja lani, ko je Martelly prevzel predsedniško funkcijo, brez premiera. Dolgoletne izkušnje Conillea pri Združenih narodih so vzbudile upanje, da bo pripomogel pri razvoju Haitija in pri obnovi države po potresu.

Conille je prejšnji teden obljubil, da bo leto 2012 leto obnove in gospodarskega okrevanja Haitija, napovedal pa je tudi osemodstotno gospodarsko rast. Po njegovih besedah bodo med drugim zgradili okoli 20 stavb za administracijo ter številne ljudi, ki po potresu še vedno živijo v šotorih. Vse pa bo odvisno od tega, ali bo njegova vlada uspela pridobiti sredstva in od medsebojnega sodelovanja prebivalcev Haitija.

Eno od šol zgradili tudi s pomočjo slovenske vlade Nemški Rdeči križ poudarja, da so razmere v državi za večino prebivalstva še vedno kritične. V nekaterih taboriščih za žrtve potresa so sicer v dveh letih vzpostavili osnovne pogoje za življenje, kot so oskrba s pitno vodo, stranišča in zdravstvena oskrba. V številnih taboriščih je problematično nasilje nad ženskami in otroki, poleg tega pa so taborišča tudi pogosto "skrivališče" kriminalcev.

Humanitarne organizacije ocenjujejo, da je v revni karibski državi kljub številnim težavam vendarle opaziti napredek. Na več krajih so se življenjske razmere izboljšale, zgradili so številne šole, med njimi eno tudi s pomočjo slovenske vlade. Po navedbah Sklada ZN za pomoč otrokom (Unicef) lahko zdaj več kot 750.000 otrok na Haitiju znova obiskuje šolo, več kot 120.000 otrok se igra in uči na zanje vzpostavljenih igriščih.

Humanitarne organizacije se sicer še naprej osredotočajo na izboljšanje higienskih razmer, vzpostavitev bivališč ter izgradnjo bolnišnic in šol.

Države donatorke do sedaj nakazale le dve tretjini obljubljenega denarja Država pa še naprej potrebuje pomoč. Skupno 59 držav je na donatorski konferenci za Haiti v New Yorku leta 2010 obljubilo skoraj deset milijard dolarjev pomoči. Vendar pa so države po podatkih Združenih narodov doslej nakazale le dve tretjini obljubljenega denarja.

Evropska komisija je pred drugo obletnico potresa v torek zagnala nov program, v okviru katerega bi zgradili ali popravili domove za več kot 60.000 razseljenih ljudi. Program v vrednosti 23 milijonov evrov, bodo izvajali skupaj z lokalnimi oblastmi in haitijskim ministrstvom za javna dela. Evropski komisar za razvoj Andris Piebalgs je poudaril, da obnova Haitija ostaja prednostna naloga unije.

Vodja urada nemškega Rdečega križa v uničeni prestolnici Port-au-Prince Astrid Nissen je ocenila, da bo Haiti ob sedanjem tempu obnove in ob politični stabilnosti še najmanj tri leta potreboval pomoč tujine. Po njenih besedah se bo potrebno še naprej osredotočati na zdravje, oskrbo z vodo, higienske razmere in predvsem ustvarjanje delovnih mest.