Država, kjer je opozicija terorizem

Svazi res ni država, ki bi ji mednarodna javnost posvečala pozornost. Majhna afriška kraljevina je bolj ali manj prepuščena sami sebi in svojemu monarhu kralju Mswatiju III. Na naslovnice medijev država pride le, kadar si kralj izbere novo mladoletno nevesto in se poveča število žena v njegovem haremu.

Toda tudi v Svaziju se prebuja opozicija absolutističnemu vladarju. In to kljub temu, da je v tej mali afriški državi kritiziranje vladarja označeno kot teroristično dejanje. Največje opozicijsko gibanje se imenuje Združeno ljudsko demokratično gibanje Pudemo. Tajnik stranke Mlungisi Makhanya pa ne more bivati v domovini, temveč v sosednji Južnoafriški republiki. Pudemo v Svaziju velja za teroristično organizacijo. Makhanya je bil že večkrat tarča napadov, nekaj članov stranke pa je umrlo v sumljivih okoliščinah. "Nasprotovati kralju in zavzemati se za svobodo ljudi v Svaziju je smrtno nevarno. A odločeni smo se bojevati naprej," je dejal novinarjem DW.

V zaporu zaradi članka Člani opozicije so bili že večkrat aretirani. Nazadnje so aretirali predsednika stranke, ko je govoril na proslavi ob prvem maju, le zato, ker je govoril v imenu opozicijske stranke. Obtožili so ga terorizma in grozi mu 25 let zapora. Aprila so aretirali tudi tajnika stranke, ker je nosil majico s pozivi za izpustitev novinarja in odvetnika za človekove pravice. V zaporu sta zaradi člankov, ki sta jih objavila in so kritizirali pravni sistem in kršenje človekovih pravic v Svaziju.

Primer novinarja Bheka Makhuba je eden redkih primerov kršenja človekovih pravic v Svaziju, ki je naletel na odmev v mednarodni javnosti. Združeni narodi v svojem poročilu o človekovih pravicah sicer že nekaj let opozarjajo tudi na položaj v Svaziju, a zdi se, da to nikogar ne zanima. Tako je bil protest organizacije Amnesty International ob aretaciji novinarja in odvetnika redek odziv na dogajanje v kraljevini.

Izredno stanje od leta 1973 Kralj Mswati III. državi vlada od leta 1986. Njegov oče Sobhuza II. je že leta 1973 prepovedal vse politične stranke in v državi razglasil izredno stanje, ki uradno velja še dandanes. V Svaziju živi okoli milijon ljudi, ki jim kralj vlada s pomočjo plemenskih veljakov. Večina prebivalstva je ruralnega in se nekako kar strinja s tako državno ureditvijo in podpira kralja.

Kljub temu so potrebne reforme. Dve tretjini prebivalstva živi z manj kot evrom na dan, nezaposlenost je okoli 40-odstotna. V državi je tudi najvišji odstotek okuženih s HIV na svetu – okužen je vsak četrti odrasel državljan.

Kraljeva največja težava torej ni pomanjkanje demokracije. Čeprav je prav politični sistem v marsičem kriv za stanje v državi. Kralj namreč nadzira prav vse ravni družbe in za svoja dejanja ne potrebuje mnenja ljudstva. Imajo sicer parlament, a kralj osebno določi poslance in odobri vsako odločitev parlamenta. "Parlament je le farsa, da zadovolji mednarodno javnost," meni Mahkanya.

Amerika napoveduje sankcije Svazi je že leta na robu gospodarske katastrofe, a se vedno nekako reši. Toda za prihodnje leto Amerika napoveduje izključitev Svazija iz afriškega trgovinskega in gospodarskega dogovora, kar bi imelo resne posledice za svazijsko gospodarstvo. Sankcije so kazen za nespoštovanje človekovih pravic. Prav tako je Evropska unija napovedala, da ne bo podaljšala gospodarskega sporazuma, ki v največji meri vključuje uvoz sladkorja iz Svazija.

Predstavniki opozicije so skeptični, ali bi gospodarske sankcije sploh lahko vplivale na političen položaj v državi. Svazi nima rudnin tako kot sosednje države, zato to ni interesna cona drugih držav, ki jih veliko bolj zanimata Zimbabve ali Kongo. Tako se zdi, da bo morala svazijska opozicija boj za več svobode voditi sama.