Petek, 8. 1. 2016, 13.50
8 let, 7 mesecev
Dekle, ki je dom zapustilo pri 19 letih, zdaj dobiva resno priložnost v Ameriki
Sabrina Ferlin je danes stara 24 let. Prvič je v tujino odšla, ko je bila stara 19 let. Najprej se je odpravila v Anglijo, kjer je živela pri družini kot varuška oziroma au pair. Pot jo je nato vodila v Avstrijo, kjer je na podoben način živela dve leti, leta 2012 pa so se ji uresničile sanje – dobila je možnost, da se kot au pair odpravi v New York.
Ne gre za enačenje z vlogo varuške, saj au pair pri družini tudi živi in za to obdobje postane del družine oziroma družinski član. Sabrinine izkušnje so zgolj pozitivne. V vseh treh družinah se je počutila dobrodošlo, se ujela s starši in otroki, prav tako ji ustreza način takšnega življenja.
"Lahko se zgodi marsikaj: z družino se ne ujameš in ostaneš sam, ti ne plačajo, ni vse tako, kot najprej obljubljajo in nihče ti ne bo pomagal," dodaja Sabrina, ki še poudarja, da vseeno ni tako preprosto priti do končnega cilja.
Najprej mora kandidatka opraviti teste (znanje jezika), zdravniški pregled, prvo pomoč, imeti mora končano srednjo šolo, pridobiti mora vizo ... Ko pride v tujino, jo najprej čaka nekaj dni uvajanja, treba se je spoznati in ujeti z družino. Če se to ne zgodi, ima dekle možnost, da si poišče novo družino v roku 14 dni, sicer se mora vrniti domov.
Sicer pa agencije omogočajo zavarovanje, družina plačuje življenjske stroške in tedensko žepnino. Sabrina dela med tednom, ob koncih tedna je prosta.
Pri družini, kjer je živela v zadnjem obdobju, se ji namreč odpirajo nova vrata. Starša, mama je iz Koreje, oče iz Tajvana, sta se odločila, da ji plačata študij in ji omogočita pot do izobrazbe. "To se zgodi približno pri 10 odstotkih deklet," pojasnjuje Sabrina, ki z veseljem in veliko odgovornostjo sprejema priložnost. Študirala bo socialno delo, želi si postati družinska terapevtka.
Za tiste, ki se odločijo, da bodo nekomu omogočili študij, veljajo stroga pravila, da ne pride do izkoriščevanj. Starša sta namreč morala dokazati, da imata dovolj denarja, da Sabrini omogočita študij, prav tako pa so morali dokazati, da bo Sabrina živela pri njih, vendar ne bo opravljala dela au pair, ampak bo imela krite stroške ter dobivala žepnino. "Kar nekaj težav je s tem," pravi Sabrina, ki pa hkrati dodaja, da se je vse dobro izšlo, zato z 19. januarjem začenja študirati.
Je pa Amerika popolnoma druga zgodba, Sabrina izpostavlja: 1. Promet: omejitve, smeri, velikost cest, avtomobilov ... vse to je drugače kot v Sloveniji. Čeprav opozarja, da so vozniki izredno strpni in vozijo počasi. Tam je sicer morala ponovno opravljati tudi vozniški izpit. Ji pa družina omogoča ves čas uporabo avtomobila, kar ji olajša mariskatero pot. 2. Trgovine so podobne skladiščem in niso urejene kot pri nas. 3. Hrana: vse ima sladek okus. Navadnega kruha se ne da dobiti, veliko je omak, čipsov, hitro pripravljene hrane. Pri družini, kjer živi zdaj, pa se poje ogromno riža, jajc, vafljev, kosmičev in podobnega. 4. Vzgoja otrok: otroci imajo veliko aktivnosti že od majhnega. Veliko hodijo naokrog, vse je vedno v gibanju, hitenju ... Prav tako je vzgoja precej drugačna. Otrokom je več dovoljeno, hitreje so bolj samostojni. 5. Prosti čas: Sabrina gre ob večerih rada v kino, možnosti na tem področju je res veliko. Nočnega življenja pa tako rekoč ni, saj se vsi lokali zgodaj zaprejo, prav tako omejeno točijo alkohol, zbiranje v parkih ali na javnih površinah pa ni dovoljeno, sploh pa ni dovoljeno pitje alkohola na javnih površinah. 6. Ljudje so po njenih besedah veliko bolj prijazni, odprti, zaupljivi. Družina, pri kateri živi, ji na primer popolnoma zaupa. Dali so ji tudi kreditno kartico, s katero lahko prosto plačuje stvari, za katere meni, da so potrebne.
O daljni prihodnosti Sabrina še ne razmišlja, ve pa, da si želi ostati v Ameriki. Predvsem pa si želi, da bi študij potekal po načrtih, zato tudi vse moči v tem trenutku namenja temu.