Bo na severu Nemčije nastala Severna država?

Nemške dežele, ki do leta 2020 v skladu s t. i. zlatim fiskalnim pravilom ne bodo uravnotežile svojih proračunov in izkazale zmožnosti svojega nadaljnjega obstoja, tvegajo svojo samostojnost, piše nemški časopis Welt am Sonntag.

Prezadolžene dežele Lahko se zgodi, da se bodo morale prezadolžene dežele, kot so Berlin, Bremen, Posarje in mogoče tudi Hamburg, pridružiti večjim deželam. Do zdaj so vsi poskusi združevanja dežel propadli – edini uspeh je bila združitev dežel Württemberg-Baden, Württemberg-Hohenzollern in Baden v novo deželo Baden-Württemberg leta 1952.

Med drugim je leta 1996 na referendumu propadel poskus združitve Berlina in Brandenburga. Številni prebivalci Brandenburga so se namreč bali, da bi bili v združeni deželi prikrajšani v primerjavi z nemško prestolnico.

Združitev nemške prestolnice z Brandenburgom? Po nekaterih napovedih naj bi imela Nemčija leta 2020 namesto 16 samo še devet dežel. Na severu Nemčije bi tako lahko nastala t. i. Severna država (nem. Nordstaat), v katero bi se združili Hamburg, Schleswig-Holstein in Mecklenburg-Predpomorjansko.

Posarje bi se lahko združilo z deželo Porenje-Pfalško, Bremen s Spodnjo Saško, Berlin z Brandenburgom in Saško-Anhalt, Turingija pa s Saško. Edine štiri dežele, ki bi se izognile združevanju, so tako Bavarska, Baden-Württemberg, Hessen in Severno Porenje-Vestfalija.

Združevanje občin Podobne zamisli o združevanju zaradi varčevanja so tudi drugje po Evropi, vendar gre v tem primeru za združevanje občin. Število občin sta tako zmanjšali Danska in Grčija, proces združevanja občin poteka tudi v Avstriji. Zamisli o združevanju občin se pojavljajo tudi v Sloveniji.