Znanje se meče na cesto

Filozofska fakulteta kot ena izmed največjih članic Univerze v Ljubljani in njena ustanovna članica se je odločila, da bo tudi z rednimi predavanji na javnih prostorih v Ljubljani izrazila svojo zaskrbljenost glede izpolnjevanja osnovnih obveznosti Filozofske fakultete. Na tak način bodo izražali zaskrbljenost, kako izvajati programe na način, da bodo študentje do teh programov prišli ob denarju, ki jim je namenjen. Zaradi rezov naj bi bil celoten program Filozofske fakultete okrnjen.

Proti temu, da bi znanje postalo privilegij Dr. Uršula Čebron Lipovec je povedala, da s tovrstnim protestom hočejo odpraviti očitke o zaprtosti javne univerze, zato so pripravili 80 predavanj na 41 lokacijah po Ljubljani. Ob tem je poudarila, da bodo programi, teme in pristopi zelo raznorodni. Dogodek je nastal v desetih dnevih s pomočjo velikega entuziazma zaposlenih, študentov in številnih raziskovalcev. V veliko pomoč pa so jim bili tudi lastniki lokacij v središču Ljubljane, ki so idejo sprejeli z navdušenjem. "Znanje je javno dobro in tako mora ostati. Pozivam prebivalce ali mimoidoče, da se nam pridružijo in se tako z nami zoperstavijo privatizaciji visokega javnega šolstva in temu, da bi znanje postalo privilegij," je k udeležbi pozvala Uršula Čebron Lipovec. Vlada pisne zaveze ne daje Dr. Marko Maričnič prav tako s Filozofke fakultete, ki je tudi sindikalni zastopnik, je razložil, da tistih 16 milijonov evrov, ki naj bi jih dobilo javno visoko šolstvo, v proračunu sploh ni zabeleženih. Minister oziroma vlada bo, po besedah Marinčiča, ta denar lahko porabila tudi za kaj drugega, tudi za zasebne fakultete. Pisne zaveze pa vlada na to temo noče dati. Tudi če bo ta denar v naslednjih dveh letih res prišel v javno visoko šolstvo, pa bo to še vedno 12 odstotkov manj kot leta 2011: "Na ta način bomo dobili šolnine, če se jim študentje ne bodo uprli," je povedal Marinčič.

Študentje nočejo šolnin Predstavnik študentov Natan Vitežnik je povedal, da se študentje zavedajo, da trenutna finančna politika vlade pelje ali v to, da se bo na univerzi odpuščalo, ali da se bo uvedlo šolnine: "Nobena od teh možnosti za nas študente ni ustrezna, ker bo v prvem primeru prišlo do padca kvalitete, v drugem pa bo prišlo do padca dostopnosti študija." Zato se bodo borili z ramo ob rami z univerzitetnimi delavci, ker Slovenija potrebuje bolj kakovosten in dostopnejši študij, saj jim za bodočnost ni vseeno.

Če ne zna, naj vlada odstopi Svojo podporo so napovedali tudi s prisotnostjo na tiskovni konferenci, na Pedagoški fakulteti, na FDV-ju in na AGRTF-ju. Protest podpirajo, ker so zaskrbljeni zaradi zniževanja standardov in ker je slovensko visoko šolstvo na robu preživetja. Vse skupaj pa ima lahko posledice na cele generacije. Še najbolj oster je bil dr. Aleš Črnič s FDV-ja, ki pravi, da gre tu za ideološki boj, kriza pa je samo izgovor, zato se bodo protesti nadaljevali: "Ne moremo drugače, ker ne moremo preživeti. Vlada nima legitimnosti za radikalno predrugačenje družbe. Zato pričakujemo, da to politiko spremeni. Če tega noče, ne more ali ne zna, naj takoj odstopi."

Uničevanje sistema javnih univerz Podobno oster je bil tudi Gorazd Kovačič s Filozofke fakultete: "Vlada s temi ukrepi disciplinira izobražence in univerzo. Vlada se nas boji, mi pa se nje ne bojimo. Če ne bo šlo drugače, bomo pa delali na cestah." Nekako skupna ocena pa je bila, da gre v ozadju za uničevanje dobro delujočega sistema javnih univerz, da bi se odprl prostor za zasebne. Temu pa se bodo uprli.

Urnik predavanj

Manifest Filozofske fakultete UL o zasedbi mestnega jedra