Četrtek,
4. 6. 2015,
15.32

Osveženo pred

7 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

zapor

Četrtek, 4. 6. 2015, 15.32

7 let, 3 mesece

Ženske v grajskem okolju

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

V edinem ženskem zaporu v Sloveniji na Igu je kar luštno, laično oceniva s fotografinjo. "Nič ni luštno, zapor je zapor," naju zatre direktorica.

Med obsojenci v Sloveniji je 6,2 odstotka žensk. Edini ženski zapor v Sloveniji je na Igu, ki lahko sprejme 86 obsojenk, pripornic in mladoletnic. Na Igu, kjer zaporno kazen prestaja tudi nekdanja gradbena baronica Hilda Tovšak, je trenutno 82 zaprtih žensk.

Eno od najdaljših kazni, 20 let zapora, za zidovi nekdanje graščine prestaja tudi Kristina Mislej, ki je bila zaradi umora svojih dveh majhnih otrok obsojena na 20 let zapora.

Grad, ki ga krasi grajsko dvorišče, prvič omenjajo leta 1369. Do leta 1717 so ga imele v lasti različne plemiške rodbine, dokler ni začel v njem delovati zasebni oratorij. Grad je bil tarča kmečkih uporov, ogrožali so ga Turki, med drugo svetovno vojno so v njem našli zatočišče italijanski karabinjerji in vaški stražarji, ob koncu vojne pa so ga zažgali partizani.

Tako kot dvorec Dob so takratne oblasti tudi grad Ig po vojni uredile v zapor. Tega v ženskega.

zapor ig ženski | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Na gradu se je poročila ena od pripornic

"V petek ne morete priti, ker imamo poroko," nam je našo prošnjo za obisk določenega dne v aprilu po telefonu odrekla direktorica zapora Danijela Mrhar Prelić.

Zaradi varnosti, ker bodo v zavod prišli ženin, matičarka, priče, je pojasnila že peto leto prva ženska zavoda, ki je pred tem osem let delala kot pedagoginja v Prevzgojnem domu Radeče.

Pred očmi naše fotografinje je umaknila prav vse obsojenke. "To ni nekaj, s čimer bi se človek hvalil," je zaščitniška.

 | Foto:

Tudi znotraj zaprtega oddelka se lahko prosto gibajo

Kaj človeka prepriča, da opravlja to delo, v čem vidi izziv? "Čeprav gre za zapor, je kar 62 odstotkov žensk v odprtem ali polodprtem režimu. Kot ste opazili, zapor ni ograjen, več kot polovica jih ima pravico do prostih izhodov, če ne do teh, pa vsaj do sprehodov v zavodskem parku, ki je zunaj gradu," pojasni.

Pa tudi znotraj zaprtega oddelka se lahko prosto gibajo, pobegov je malo. Mogoče je to pravi sistem zapora, razmišlja. "Draž je v ženski populaciji. Obsojenke večino del, tudi gradbena, opravijo same. So ustvarjalne, rade bivajo v ličnih okoljih, povem vam, ženske smo od hudiča," pravi.

 | Foto:

Direktorica: Ženske nismo nasilne, smo pa manipulativne

Ženske v precejšnji večini niso nasilne, so pa, poudari, v zaporu tudi zato, ker so se uprle agresivnim moškim, redkokatera ima kakšno vedenjsko motnjo, "imamo pa hudo napako, smo manipulativne", prostodušno prizna.

Poudari, da so odnosi med zaposlenimi in obsojenkami zgledni, kajti če nimaš osnovnega, spoštljivega odnosa, ne moreš imeti odprtega zapora. Priduša se nad tem, da zaradi prostorske stiske ne morejo urediti intimne sobe. "Tu imamo tudi dolgoprogašice, zato je to po svoje do njih diskriminatorno," meni.

 | Foto:

Tri obsojenke trenutno na prekinitvi prestajanja kazni zaradi otrok

V zadnjih štirih letih so imeli štiri mamice z otroki, tri ženske so zaradi otrok trenutno na prekinitvi kazni. Zapor ni pravo okolje zanje, a otrok ima pravico, da je z mamo, vsaj prvo leto po rojstvu.

"To je zapor z dušo, saj znajo ženske kljub stari in dotrajani opremi ustvariti toplo vzdušje, na mizah so prti, vazice, skrbijo za rože. Same so od temeljev uredile novo kopalnico, tri mesece so urejale knjižnico, same so olupile stene, položile ploščice … Tudi prebeljene stene so njihovo delo," pojasni direktorica. Za park skrbijo same.

Kljub ličnemu okolju prisilno bivanje za zidovi "ni fajn", zavrne našo tezo, da ni tako slabo, sploh po videnem v moških zaporih.

 | Foto:

Rešetka sproža neugodje

"Rešetka je rešetka, zapor sproža stiske, nelagodje, občutek manjvrednosti. Zame zapor predstavlja tudi okolje, v katerem ima posameznica čas, da se odloči, kako bo živela na prostosti," dodaja.

Zanjo cilj zapora ni kaznovanje, temveč socializacija, edukacija, pravi magistra znanosti, ki trenutno pripravlja doktorat na temo povratništva.

"To bo prva resna raziskava fenomena povratništva storilcev kaznivih dejanj pri nas," jo omeni tudi Podržaj.

 | Foto: