Ženskarja Tito in Castro

Vsak samodržec ima svoje zasebne skrivnosti, ki slej ko prej pridejo na dan. 34 let po smrti Josipa Broza Tita so recimo še vedno najbolj zanimive pikantne podrobnosti iz njegovega življenja. Ker so zadnje priče iz njegovega notranjega kroga še žive, javnost tako dobiva še zadnje ocvirke iz življenja na jugoslovanskem dvoru.

Lani je recimo Momčilo Jokić v knjigi Tajni dosje – Josip Broz razkril, da je Tito ljubil temnolaske z oblinami ne glede na to, ali so bile Srbkinje, Rusinje ali Slovenke. Poleg štirih uradnih partneric – za vsako od njih je prisegel, da je ljubezen njegovega življenja – je imel tudi številne ljubice. Na seznamu so najbolj razvpite ruska igralka Tatjana Okunjevska, gruzijska atletinja Nina Dumbaze, operni pevki Zinka Kunc Milanov in Gertruda Minutić ter seveda maserki, sestri Grbić, ki sta v zadnjih letih Titovega življenja zanj skrbeli na Dedinju in grenili življenje Jovanki.

Legende o nezakonskih otrocih

Mit o Titu ženskarju je začel nastajati že v času Jugoslavije, ko so Titovi ljubezenski podvigi veljali za neke vrste javno skrivnost, o kateri se seveda ni govorilo drugje kot doma. V zadnjem času so se pojavili podatki, da naj bi Tito poleg štirih priznanih otrok – treh sinov in hčerke – imel še neverjetnih 124 nezakonskih otrok. Spet drugi, bolj realni, trdijo, da je imel nezakonske otroke s šestnajstimi različnimi ženskami.

Prvega otroka naj bi zaplodil že leta 1913 mladi Čehinji, od katere je na dan obljubljene poroke zbežal na Dunaj k drugi ljubici. Njej sledi seznam Rusinj, pa Kirgizijka, celo turška trgovka s svilo, ki pa ga je naposled nagnala zaradi prevare. Njun sin naj bi živel v Istanbulu. Pa Parižanka, katere sin naj bi bil ugleden atomski fizik. Nobeden izmed teh otrok ni uradno priznan kot Titov potomec in nihče od njih tega ni nikoli trdil.

Vesterni in sarma za Tita

Toda ljubezensko življenje ni edina zanimiva tema iz Titovega zasebnega življenja. Prav tako je zanimivo, kaj je jedel ali katere filme je gledal.

O njegovi prehrani je bilo napisanih že več knjig, spominov raznih zasebnih kuharjev in pomočnikov. Verjetno so najbolj slavna hrana, povezana s Titom, špageti Sophie Loren, ki jih je zanj kuhala na Brionih in so ovekovečeni na fotografiji. Vprašanje pa je, ali jih je imel tako rad zaradi špagetov samih ali Sophie. Konec koncev je bila bujna temnolaska.

Sicer pa naj bi Tito najraje jedel preprosto, precej obilno hrano, od klobas česnovk do sarme, perutničk, govedine v solati, goveje juhe in mesa na žaru, vse skupaj pa je rad poplaknil s cvičkom, čeprav je prisegal na viski.

Pa še o najljubšem filmu. Pred leti je v dokumentarcu Cinema Komunisto Titov osebni predvajalec filmov Leka Konstantinović prvič – in zadnjič – razkril Brozov filmski okus. V 32 letih mu je v rezidenci predvajal 8801 film, najraje je imel vesterne.

Razkošje v deželi revolucije

Ko je bil pri Titu na obisku Castro, sta si skupaj ogledala Sutjesko. Kajti tudi Castro je ljubitelj filmov. V teh dneh je izšla nova knjiga o skrivnostih Castrovega zasebnega življenja in v njej so presenetljive podobnosti s Titovim življenjem, kot da si ne bi delila le vizije socialistične družbe in ljubezni so kubanskih cigar, temveč tudi idejo o tem, kaj je dobro življenje.

Castrov nekdanji osebni stražar Juan Reinaldo Sanchez je v knjigi Skrito življenje Fidela Castra opisal 17 let svojega življenja v senci kubanskega revolucionarja. Njegovo mnenje je, da je Castro živel kot srednjeveški posestnik, križan z Ludvikom XV. Castro naj bi bil karizmatičen, a inteligentno manipulativen, egocentričen, vzkipljiv, z idejo, da je vsa Kuba njegova.

Poleg tega naj bi si privoščil življenjski slog, o katerem večina Kubancev le sanja. Ljudstvu je predpisal protikapitalistično skromnost, sebi pa ugodje brez meja. Kar vse skupaj ni nič novega: take lastnosti in življenjski slog pripisujejo večini velikih vodij.

Tudi Castro ima otok

Po navedbah osebnega stražarja pa ima Castro tudi veliko premoženje. Leta 2006 ga je Forbes sicer uvrstil na lestvico desetih najbogatejših kraljev, kraljic in diktatorjev, a tedaj je kubanski režim zanikal navedbe o revolucionarjevem bogastvu. Zdaj jih je Sanchez potrdil. Bogastvo naj bi si pridobil s pobiranjem odstotkov dobička državnih podjetij.

Skromnost je menda rezervirana le za obiske tujih novinarjev, ki so potem pisali o varčnosti in predanosti očeta Kube. V resnici pa naj bi imel zasebni otok Cayo Piedra nedaleč od legendarnega Prašičjega zaliva. Tja naj bi na ribolov in zabave – tako kot Tito na Brione – vabil znamenite goste, recimo pisatelja Gabríela Garcio Márqueza.

Tako kot je imel Tito Galeba, ima Castro luksuzno jahto Aquarama II, ki je narejena iz redkega lesa in opremljena z motorji, ki mu jih je poslal Leonid Brežnjev. Najbolj naj bi užival, kadar na jahti sedi v velikem naslonjaču na krmi in pije Chivas Regal. Ja, prav ta je njegova najljubša pijača.

Imel naj bi nekaj ekscentričnih navad, recimo da ima, kadar se vozi s svojim mercedesem, pri sebi vedno svojo pištolo. Vedno naj bi ga spremljalo deset stražarjev, od tega sta bila dva vedno na voljo za krvodajalske akcije, če bi vodja potreboval svežo kri. Svoje angolske diamante pa kot kakšen karibski pirat hrani v leseni škatli za cigare. Rad dolgo spi, delati začne šele okoli poldneva, pred tem pa si privošči razkošen zajtrk. Njegov najljubši film, ki ga nenehno gleda, je sovjetska različica Vojne in mira, ki traja pet ur.

El Commandantovo pleme otrok

Castro naj bi imel tudi zapleteno osebno življenje. Bil naj bi pravi ženskar, ki je sedmim različnim ženskam zaplodil najmanj enajst nezakonskih otrok, uradno pa je priznanih devet njegovih otrok. O njih na Kubi seveda ne smejo govoriti, El Commandante pa svoje otroke v šali kliče Pleme.

Castro je prvega otroka dobil leta 1949 s svojo prvo ženo Myrto Diaz-Balart, sina Fidelita, malega Fidela. Ta je edini, ki se kot njegov potomec pojavlja v javnosti. Pet sinov mu je v letih od 1962 do 1974 rodila Dalia Soto del Valle, ki je sicer v javnosti ni bilo dosti videti, čeprav naj bi se leta 1980 skrivaj poročila.

Tri hčerke naj bi bile rojene leta 1956, eno leto po tem, ko so ga spustili iz zapora. Vsaka od njih naj bi imela drugo mater. Ena izmed hčerk, Alina Fernandez, že od leta 1993 živi v ZDA in je postala ena bolj ostrih kritičark režima svojega očeta. Njena mati je aristokratska lepotica in zaprisežena zagovornica revolucije Natalia Revuelta.

V sedemdesetih se mu je po kratki ljubezenski aferi z neznano žensko rodil še sin Ciro, za katerega trdijo, da je z zagorelo kožo in zelenimi očmi videti kot filmska zvezda . V osemdesetih pa naj bi dobil še zadnjega izmed nezakonskih otrok, tudi tokrat naj bi bil sin.

Morebiti so podobnosti med življenjem Tita in Castra res le naključne. Mogoče pa je tudi, da gre pač za življenjski slog vladarjev, ki imajo v državah revolucije lastnosti monarhov. Ljubice in nezakonski otroci pa so tako ali tako del folklore, ki potrjuje vladarjevo moč.