Žbogar: Kučan lahko da dodano vrednost

Žbogar je članom odbora dejal, da lahko Kučan kot posebni poročevalec "da dodano vrednost kot politična osebnost, ki je zelo sprejemljiva med političnimi voditelji v BiH", ki so zato lahko v pogovoru z njim bolj odkriti. Ta dodana vrednost "bo v pomoč pri oblikovanju stališča" Slovenije oziroma premiera Pahorja glede ustavnih sprememb v BiH, tako da bi lažje oblikovali in dali mnenja znotraj Evropske unije, je poslancem pojasnil Žbogar. "Premier nima dovolj časa, da bi se sam posvetil BiH" Kot je še dejal v okviru pobud in vprašanj na redni seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, premier Pahor namreč nima dovolj časa, da bi se sam v tolikšni meri posvetil BiH. Tudi sam se je, kot je dodal, s Kučanom posvetoval glede BiH in drugih držav. Žbogar je ob tem pritrdil poslancu Miru Petku (SDS), da ima Slovenija v Sarajevu zelo dobrega veleposlanika ter močno analitično službo na MZZ in Mitjo Štruklja kot nacionalnega koordinatorja za Zahodni Balkan. Dodal je, da se sicer tudi sam redno posvetuje in srečuje z visokim mednarodnim predstavnikom za BiH Valentinom Inzkom.

Ni pa minister pritrdil Petkovemu mnenju, češ da je bila s tem imenovanjem izrečena "nezaupnica zunanjemu ministrstvu in ministru Žbogarju". Petek je sicer ocenil kot pohvalno, da bo bivši predsednik delo opravil brezplačno, a ga je zanimal pravi namen imenovanja.

Jelinčič: Slovenija že dolgo ni specialist za to območje Žbogar je na izjavo Zmaga Jelinčiča (SNS), češ da Slovenija že dolgo ni več specialist za to območje, odgovoril, da namen imenovanja ni, da bi bila Slovenija "najbolj pametna v EU" glede tega vprašanja, niti ne misli, da je največja strokovnjakinja, ampak da si želi "sama zase pridobiti informacije, da laže damo mnenja znotraj EU", saj je normalizacija razmer na območju v interesu Slovenije.

Žbogar je tudi zavrnil stališče Jožefa Jerovška (SDS), da je premier Kučana imenoval s ciljem "razbremenitve notranjepolitične scene".

Člani odbora so ob tem največ vprašanj naslovili še glede odnosov s Hrvaško. Jerovšek je ministra vprašal, ali se je vlada, glede na to, da državi še vedno nista izmenjali not o ratifikaciji arbitražnega sporazuma, začela zavedati hudih posledic hrvaške enostranske izjave in ali to kaže na željo premiera Pahorja po zavlačevanju začetka dela arbitražnega sodišča na naslednike.

"Ne gre za nobeno zavlačevanje" "Ne gre za nobeno zavlačevanje, tudi ne gre za kako zapoznelo spoznanje. Gre enostavno za postopek, ki se mora zaključiti v takšni dobri veri, kot so potekala celotna pogajanja o sporazumu," je dejal Žbogar. "Enostavno pričakujemo, da bodo v teh notah zapisane zadeve, ki tja sodijo, ne pa zadeve, ki tja ne sodijo, in o tem se trenutno pogovarjamo s hrvaško stranjo," je dodal.

Žbogar je ob tem kot pomembno izpostavil, da hrvaška enostranska izjava ni del arbitražnega sporazuma. "Zato nam je pomembno, da ob zaključku celotnega postopka, ki se konča z izmenjavo not, ta izjava ni prisotna".

Intenzivne priprave memoranduma za arbitražno sodišče Priprave memoranduma za arbitražno sodišče medtem intenzivno potekajo, tako na MZZ, kjer je oblikovana posebna skupina, kot v okviru treh posvetovalnih skupin - za zgodovino, pravičnost in pravo. V dogovoru pa so tudi "z zunanjimi pravniki, ki nas bodo zastopali kot svetovalci pred arbitražnim sodiščem", je dejal.

Za oblikovanje posvetovalne skupine za pravičnost so se odločili, ker je načelo pravičnosti v arbitražnem sporazumu še posebej izpostavljeno in ga "želijo v memorandumu čim bolje opredeliti, da bi mu dali vsebino, ki bi prepričala arbitre". To pa ne izključuje vseh pravnih in zgodovinskih argumentov, ki jih imamo, je dodal.

"Zaenkrat je Slovenija zadovoljna z varovanjem zračnega prostora" Glede predloga Hrvaške za skupno varovanje zračnega prostora se MZZ, kot je Žbogar odgovoril na poslansko vprašanje, ni oglasilo, ker je pobudo pojasnil že premier, ministrica za obrambo Ljubica Jelušič pa kot pristojna potek nadzora zračnega prostora. Zaenkrat je Slovenija zadovoljna z varovanjem zračnega prostora, tako kot je dogovorjen v okviru zveze Nato. Slovenija niti nima denarja, da bi šla v nakupe letal, niti za to ni podpore v Natu, je pojasnil. Ker gre za uraden hrvaški predlog, pa je prav, da posebna komisija to hipotetično možnost preuči, je dodal.