Sobota,
16. 7. 2011,
13.53

Osveženo pred

5 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Majda Širca

Sobota, 16. 7. 2011, 13.53

5 let, 9 mesecev

Zavrnitev zakona o medijih po mnenju Širčeve in Stoparja ni posledica vsebine zakona

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Zavrnitev zakona o medijih po mnenju nekdanje ministrice za kulturo Majde Širca ter generalnega direktorja direktorata za medije Vojka Stoparja ni posledica same vsebine zakona.

Slednji ocenjuje, da je zakon žrtev razmer v DZ, po mnenju Širčeve pa je sedanja pozicija podlegla trgovanju in lobiranju.

"Pozicija si ne želi bolj odprte medijske krajine"

Zavrnitev zakona po mnenju Širčeve, ki je vodila ministrstvo za kulturo v času, ko je zakon nastal, pomeni, da si trenutna pozicija ne želi bolj odprte, bolj regulirane medijske krajine. Tako je pozicija po njenem mnenju "podlegla trgovanju in lobiranju ter poteptala odločitve svoje lastne vlade, ki je zakon potrdila".

"Pahor je novinarjem obljubil več avtonomije" Širčeva opozarja, da je predsednik vlade Borut Pahor novinarjem obljubil več avtonomije. "Za spremembe znotraj medijske krajine smo se zavzemali vsi tisti, ki smo pritiske na medije - mešetarjenje z lastništvom, z novinarji in njihovo avtonomijo -, spoznavali pred leti in ne smemo pozabiti na tisti čas," je dejala nekdanja ministrica.

"Na volitvah niso resno mislili s spremembami"

Ob tem pravi: "Takrat smo si jasno dejali, da je treba poskrbeti za bolj zdravo medijsko krajino. To so bila gesla tudi predvolilnih obljub." Zato zavrnitev po njenem mnenju pomeni to, da sedanja pozicija na volitvah ni resno mislila s spremembami.

Poudarja, da je zakon nastajal znotraj analize sedanjega stanja in v tesnem dialogu z različnimi vidiki poznavalcev medijske krajine, s katerimi so na koncu skoraj dosegli 99-odstotni konsenz. Ob tem opozarja, da je imel zakon vse možnosti za nadgradnjo v drugi obravnavi.

Širčevo skrbi, kaj zavrnitev zakona pomeni za novinarstvo in za medijsko pokrajino v prihodnje. "Nedvomno je, da je bilo glavno načelo pri pisanju tega zakona več avtonomije, več transparentnosti, več samoregulacije za medije, zato da se bolj profesionalno utrdijo". Zato ji je žal, da se je ta napor v smislu sledenja načel izneveril.

"Dogajanje v parlamentu ni bilo povezano z zakonom" Tudi Stopar ocenjuje, da petkovo "dogajanje v parlamentu ni bilo nujno povezano s samim zakonom o medijih, pač pa s splošnim stanjem in razpoloženjem v DZ". Tako je bil zakon po njegovem mnenju "bolj žrtev teh razmer, kot pa da bi bil nesprejemljiv za večino poslancev".

"Razmere se ne bodo hitro spremenile"

Širčeva opozarja, da "nas v Bruslju čaka kazen oz. nam sveti rdeča luč zaradi neimplemenacije direktive o avdiovizualnih storitvah". Zato bo ministrstvo za kulturo po Stoparjevih napovedih pripravilo kratek zakon, s katerim bodo direktivo implementirali v slovenski pravni red.

Vendar pa v pripravo novega zakona na ministrstvu po njegovih besedah ne bodo šli. Meni namreč, "da se razmere, zaradi katerih je zakon padel, ne bodo prav hitro uredile oz. spremenile".

"Novinarska avtonomija bo še naprej vprašljiva"

Stopar tudi v prihodnje pričakuje "kar precej težav za medije tako na področju pravice do popravka oz. do odgovora, nadaljevalo se bo netransparentno trgovanje z mediji, novinarska avtonomija bo še naprej vprašljiva".

Meni, da je bila s petkovo zavrnitvijo medijem narejena precejšnja škoda. Po njegovem mnenju je nujno narediti korenite spremembe na teh področjih. "Ali bo to možno v tem mandatu, pa je seveda vprašanje," je dejal.