Sreda,
18. 10. 2017,
8.53

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

18

Natisni članek

Natisni članek

izvršba Zoran Vaskrsić Evropsko sodišče za človekove pravice dolg

Sreda, 18. 10. 2017, 8.53

7 let, 1 mesec

Zaradi 150 evrov dolga so mu vzeli hišo, vlada bo zdaj naredila red

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

18

Zoran Vaskrsić | Foto STA

Foto: STA

Vlada je v torek v javno obravnavo poslala spremembe in dopolnitve zakona o izvršbi in zavarovanju. Spremembe obstoječe zakonodaje je predlagala pol leta po tem, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu odločilo, da mora Slovenija Zoranu Vaskrsiću plačati odškodnino in mu povrniti 85 tisoč evrov stroškov, ker je leta 2012 njegovi družini zaradi 124 evrov dolga zarubila in prodala hišo.

Slovenija je po mnenju ESČP kršila prvi člen protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o zaščiti pravice do lastnine. Vaskrsić je bil ljubljanskemu podjetju Vodovod – Kanalizacija dolžan 124 evrov. Ker dolga ni poravnal, so opravili izvršbo, v kateri so mu prodali hišo, in to po polovični ceni glede na tržno.


Preberite še:

-> Evropsko sodišče: Slovenija mora Vaskrsiću plačati 85 tisoč evrov odškodnine

-> Vaskrsić ovaden zaradi poškodovanja svoje nekdanje hiše

-> Družini Vaskrsić bo litijska občina predvidoma v ponedeljek ponudila stanovanje


Sodišča morajo o izvršbi obvestiti center za socialno delo

Vladni predlog sprememb in dopolnitev zakona o izvršbi in zavarovanju predvideva, da se prepreči t. i. socialne izvršbe na nepremičnine, če je dolg dolžnika nizek in je njegovo poplačilo realno oziroma obvladljivo.

Hkrati vlada sodiščem nalaga obveznost, da bodo morala med postopkom izvršbe na nepremičnino lastnika, čigar dolg je očitno nesorazmeren glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, obvestiti center za socialno delo.

Ta bi nato skupaj s humanitarnimi organizacijami dolžnikom ponudil finančno, čustveno in svetovalno podporo, hkrati pa bi določili načrt odplačila dolga in vzpostavili stike z upniki, da bi dosegli dogovor o obročnem odplačilu oziroma delnem odpisu dolgov in odlogu izvršbe.

Družinsko hišo Vaskrsićevih je država prodala po polovični ceni glede na tržno. | Foto: Matej Leskovšek Družinsko hišo Vaskrsićevih je država prodala po polovični ceni glede na tržno. Foto: Matej Leskovšek

Dolžnik lahko predlaga drugo sredstvo izvršbe

Predlog novele predvideva tudi dodatno varovalko, in sicer da bo lahko dolžnik tudi po poteku roka osmih dni od vročitve sklepa o izvršbi, vendar najkasneje do izdaje odredbe o javni dražbi, predlagal, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini.

Sodišče bo sicer tudi po uradni dolžnosti lahko določilo drugo sredstvo izvršbe ali drugo nepremičnino, če bo med postopkom ugotovilo, da ima dolžnik drugo premoženje, ki zadošča za poplačilo upnikove terjatve.

Če dolžnik ne more predlagati oziroma sodišče ne more določiti drugih sredstev izvršbe, bi izvršbo na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, vseeno lahko preprečili.

Če center za socialno delo v mnenju obrazloži, da bi takojšnja izvršba ogrozila eksistenco dolžnika ali njegovih družinskih članov, se lahko izvršba največ enkrat preloži za šest mesecev. Sodišče pa lahko tudi brez obrazloženega mnenja centra za socialno delo odlog največ enkrat preloži, a le za tri mesece.