Že skoraj 24 tisoč razočaranih državljanov zahteva, da se poslanska plača spusti na minimalno raven in tako tudi poslanci nekaj prispevajo k varčevanju v Sloveniji.
Peticija Poslanci na minimalca se je na spletu pojavila konec aprila, preteklo soboto je prvopodpisani Rok Gros v državni zbor oddal več kot 21 tisoč popisov, v zadnjih dneh je svoj podpis prispevalo še več kot dva tisoč državljanov, ki v delo parlamenta ne zaupajo več. Imajo poslanci sploh še kaj ugleda med ljudmi oziroma so ga sploh kdaj imeli?
Parlament je ustanova, kjer se poslanci le prepirajo
Peticija je po mnenju zgodovinarja Aleša Mavra na plodna tla naletela zaradi razočaranja volivcev, saj se poslanci v zadnjih 20 letih s svojo dejavnostjo niso najbolj izkazali. Vendar pa poudarja, da zaupanja v parlament oziroma v sam sistem strankarske demokracije nikoli ni bilo, saj so ljudje nastanek političnih strank konec 19. stoletja razumeli kot narodni razkol, kar pa je dolgoletna izkušnja enostrankarskega sistema še poglobila. Tako je parlament že od nekdaj razumljen kot ustanova, kjer se poslanci samo prepirajo, pravi Maver.
Ker se pri Slovencih z zgodovino povezani predsodki in spremembe v miselnosti izredno težko uveljavijo, poslanci med ljudmi težko pridobijo kaj zaupanja, še posebej v času politične in gospodarske krize.
"Nekoč smo držali skupaj"
Lojze Peterle, ki je bil štirikrat izvoljen v slovenski parlament in dvakrat v evropskega, opaža, da zaupanje v poslance iz mandata v mandat pada. Predvsem zaradi položaja, v katerega je oblast vključno s poslanci državo pripeljala. "Ne gre le za odločitve, temveč tudi za opustitve. Gre za dejanja, ki jih ni," pravi prvi predsednik slovenske vlade. Prva skupščina, ki je sprejela vso osamosvojitveno zakonodajo, z ugledom ni imela težav, saj so jo ljudje videli na delu za pravo stvar, poudarja Peterle. "Takrat smo držali skupaj in smo se trudili za enotnost, danes pa ljudje v parlamentu vidijo le boj enih proti drugim in v tem ne vidijo dodane vrednosti zase."
2
