Sreda, 29. 5. 2019, 6.41
5 let, 6 mesecev
Arbitraža: pričanja nekdanjih direktorjev Sove in Drenikove se ne ujemajo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,15
32
Komisija državnega zbora za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je na zaprti seji ugotovila, da se pričanje nekdanjih direktorjev Sove v zvezi s prisluškovalno afero ne sklada s pričanjem nekdanje slovenske agentke v arbitraži o meji s Hrvaško Simone Drenik.
Knovs je danes v zvezi s prisluškovalno afero opravil pogovore z nekdanjim direktorjem Sove Andrejem Rupnikom ter nekdanjo slovensko agentko in arbitrom v arbitraži o meji s Hrvaško Simono Drenik in Jernejem Sekolcem.
"Njihovo pričanje je bilo navzkrižno"
Predsednik Knovsa Matej Tonin (NSi) je v izjavi za medije po seji povedal, da se pričanje nekdanjih direktorjev Sove, Andreja Rupnika, ki je pričal danes, in Zorana Klemenčiča, ki je pričal v preteklosti, ne sklada s pričanjem Simone Drenik. "Njihovo pričanje je bilo navzkrižno," je dejal Tonin, ki pa se v podrobnosti ni spuščal.
Preverili bodo, kateri del zgodbe je resničen
Napovedal je, da bodo na prihodnji seji 4. junija opravili pogovore še s preostalimi nekdanjimi direktorji Sove in nadaljevali preverjanje, kateri del zgodbe je resničen.
Tonin: Hrvaška se je trudila kršiti arbitražni postopek
Kot je dejal, je ena od ključnih ugotovitev današnjih pričanj, da je Hrvaška arbitražni postopek začela neiskreno in da je ves čas postopka iskala načine, kako se umakniti iz arbitraže. Na seji so lahko slišali številne primere, kako se je Hrvaška trudila kršiti arbitražni postopek in spodbujati slovensko stran, da bi oporekala postopku, je povedal Tonin. Po njegovih besedah prav tako ne morejo izključiti, da je hrvaška obveščevalna služba za svoje interese pridobila kogarkoli, ki je bil blizu informacijam o postopkih slovenske strani.
Današnja pričanja so tudi pokazala, da so bile v arbitražnem postopku številne pomanjkljivosti v varnostni kulturi in ozaveščenosti. Komisija zato po Toninovih besedah preverja, kaj je šlo v preteklosti narobe, da se tako velike strateške napake ne bi ponovile v prihodnosti.
Sekolcu je žal, da je storil napako
Tonin je še dejal, da je Jernej Sekolec, ki je bil ujet v prisluhe z Drenikovo, pred komisijo izrazil obžalovanje za svojo storjeno napako. V zvezi s prisluškovalno afero bosta 28. junija pred Knovsom pričala tudi nekdanja zunanja ministra Samuel Žbogar in Karl Erjavec, v komisiji pa razmišljajo, da bi na pogovor povabili še Vlasto Vivod in Tomaža Kunstlja.
Rupnik in Drenikova sta bila po prihodu iz "tihe sobe" v kleti DZ redkobesedna, Sekolec pa se je celo izmuznil novinarjem in iz DZ odšel po drugi poti.
Simona Drenik je po prihodu iz varne sobe poudarila, da je odgovorila na vsa vprašanja, ki so v pristojnosti Knovsa.
Rupnik, direktor Sove od leta 2007 do leta 2010, po prihodu iz varne sobe ni dajal izjav, češ da je zavezan molčečnosti. Tudi Drenikova je bila redkobesedna. Povedala je, da je odgovorila na vsa vprašanja, ki so v pristojnosti Knovsa, ob tem pa izrazila upanje, da se bodo po seji "vse razprave o že razsojenih dokončnih zadevah prenehale v dobrobit Republike Slovenije".
Slovencem prisluškovali hrvaški obveščevalci
Aprila so v javnost sicer prišli dokazi, da so prisluškovanje izvedli hrvaški obveščevalci, predsednik Knovsa Matej Tonin (NSi) pa je nato napovedal obuditev preiskave Drenikove in Sekolca.
Delegacija Knovsa pod vodstvom Tonina je aprila že obiskala sedež Sove in si ogledala dokaze v zvezi s hrvaškim prisluškovanjem, tudi slovenskim novinarjem. Med drugim je Tonin tedaj pojasnil, da so imeli že 14. decembra 2016, torej še v prejšnjem sklicu parlamenta, dokaze, da je prisluhe pogovorov med Drenikovo in Sekolcem izvedla hrvaška obveščevalna služba SOA.
Kakšna so bila navodila Sove, naj bi članom Knovsa pojasnil tudi Rupnik. Knovs želi njegova pojasnila za obdobje od leta 2009 do leta 2010, ko se je arbitražna zgodba šele začenjala.
Arbitražno razsodbo za zdaj priznava le Slovenija
Posnetki pogovorov Drenikove in Sekolca so leta 2015 povzročili precejšnje zaplete v arbitražnem procesu za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Sosednja država je nato sporočila, da izstopa iz procesa, ker da je "nepovratno kompromitiran".
Arbitražno sodišče samo se je sicer po zamenjavi slovenskega in hrvaškega arbitra, ki sta odstopila, leto dni pozneje odločilo, da je Slovenija s temi pogovori sicer storila prekršek, a ne takšne narave, da sodišče ne bi moglo končati dela. Konec junija 2017 je nato izdalo končno razsodbo o poteku meje med državama, ki pa jo priznava le Slovenija.
32