Za sanacijo 15 bolnišnic 135 milijonov evrov

Sanacija poslovanja bo uvedena v 15 bolnišnicah, ki so imele konec lanskega leta akumuliran minus. Vlada je za sanacijo zagotovila 135,6 milijona evrov proračunskih sredstev, s katerimi bodo pokrili 80 odstotkov akumuliranega minusa.

Največjo izgubo iz preteklih let ima Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki mu bo s sanacijo dodeljenih okoli 80 milijonov evrov. Sredstva za sanacijo morajo biti na bančnih računih bolnišnic do 29. decembra.

Z uvedbo sanacije bodo uprave bolnišnic postale sanacijske uprave. V 15 dneh po začetku sanacije mora vlada skladno z zakonom o sanaciji bolnišnic, ki je začel veljati 30. septembra, imenovati sedem članov sanacijskega odbora. Ta bo bdel nad potekom sanacije v omenjenih bolnišnicah.

Zato je vlada sprejela projekt za zagotavljanje poslovne in plačilne stabilnosti zavodov ter optimizacijo vodenja in poslovanja v bolnišnicah, v katerem je opredeljeno tudi plačilo za delo članov sanacijskega odbora. Prav pri višini tega zneska pa se je v preteklih dneh zapletalo.

SD in DeSUS proti predlogu ministrstva

Ministrstvo za zdravje je predlagalo, da bi bili člani sanacijskega odbora plačani s 25 evri neto na uro. V SD so temu nasprotovali, saj se jim zdi to nesorazmerno s predvideno urno postavko direktorjev bolnišnic, ki bodo pripravili sanacijske načrte in jih tudi izvajali. Zanje je predvidenih 12 evrov neto na uro. Nad predlogom niso bili navdušeni niti v DeSUS.

Kakšen kompromis so našli v koaliciji glede tega vprašanja, bo verjetno znano po seji vlade.

Štiri leta za sanacijo

Sanacija poslovanja bolnišnic bo trajala štiri leta. Po zakonu morajo bolnišnice pripraviti sanacijski načrt skupaj z akcijskimi načrti. Z začetkom sanacije se bo bolnišnicam naložilo izvajanje sanacijskih ukrepov.

Sanacijski odbor bo preverjal, ali so ukrepi in akcijski načrti pripravljeni v skladu s pravili. V zakonu je tudi predvideno, v katerih primerih bo lahko sanacijski odbor ministru za zdravje predlagal razrešitev sanacijske uprave.