Predsednik vlade Borut Pahor je včeraj nedvomno doživel veliko osebno zadoščenje – Ustavno sodišče je ocenilo, da arbitražni sporazum med sosedama ni v nasprotju s slovensko ustavo.
Vseh tegob za prvega ministra pa s tem še nikakor ni konec.
Odločitev US o arbitražnem sporazumu balzam za Pahorja!
Še vedno namreč ni znano, ali se bomo o arbitražnem sporazumu morda morali izreči tudi na referendumu. Koalicija je res da malce nenavadno popravila svoje stališče o predhodnem referendumu o arbitražnem sporazumu, zdaj za Pahorjev četverček referendum ni več potreben, vendar se kaj lahko zgodi, da bo opozicija vložila zahtevo za naknadni zakonodajni referendum … Vse je v rokah opozicije oziroma njenega nespornega voditelja Janeza Janše.
Javna skrivnost je namreč, da bi se referendum o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško v napetem pred referendumskem vzdušju ob razumljivo številnih nizkih udarcih kaj lahko dodobra sprevrgel v njegovo nasprotje – v referendum o delu Pahorjeve vlade, ki ji je ugled v zadnjih dneh padel na najnižjo raven, celo v zgodovini vseh slovenskih vlad; vlado namreč podpira zgolj nekaj več kot četrtina vprašanih.
Past morebitnega referenduma o arbitražnem sporazumu
Kako jo sploh bi? Ja, kako? V gospodarstvu so vse številnejši očitki, da je ministrska ekipa naredila odločno premalo pri lajšanju in premagovanju težav, ki sta jih domači ekonomiji prinesla recesija in gospodarska kriza. Afere pa so med volivce prinesle še dodatno nezadovoljstvo. Za povrh pa se prvi minister še preveč samozadostno in samopašno obnaša, ko išče naslednike za odhajajoče ministre. Primer kandidata za novega ministra za zdravje je šolski primer Pahorjeve »solo« igre. Ko mu je ugledni zdravnik, izumitelj in strokovni direktor ljubljanske pediatrije Rajko Kenda dal košarico, so v SD-ju takoj našli primerno in strokovno zamenjavo v kandidatki Metodi Dodič Fikfak. Premier pa se je na vrat na nos, brez posvetovanja znotraj stranke odločil za Dorijana Marušiča, ki ga ne podpira niti odhajajoči minister Borut Miklavčič niti mnogi premierjevi strankarski kolegi. Ni daleč od resnice, kot pravijo dobro poučeni, da predsednik vlade vse bolj izsiljuje celo v svoji stranki.
Vsemogočni premier ni vlada in ne koalicija?
Dodaten argument za takšno razmišljanje je ultimat finančnemu ministru Franciju Križaniču, češ, če ne bo odšel tvoj svetovalec Drago Isajlović, potem se bosta kratko malo poslovila oba! Da ne bo pomote, sporni ministrov svetovalec zagotovo mora oditi, ampak za to je treba najti rešitev v dialogu vpletenih, ne pa v javnem pranju umazanega perila. Pa se Pahor tega zaveda? Ali zgolj preizkuša, do kam lahko gre? Da se ne bo zares opekel?! Premier namreč ni vlada in tudi koalicija ne! Pa če bi to morda še tako rad bil oziroma postal …
4
