Vlada sprejela zakon, ki prinaša dodatke k plačam policistov

Kot je po seji vlade pojasnila notranja ministrica Katarina Kresal, take dodatke že imajo vojaki, pazniki in cariniki. Ministrica je še pojasnila, da oba zakona celovito in sistemsko urejata policijsko zakonodajo in sta plod dolgotrajnega usklajevanja. Glavni namen zakona o delu v policiji je po besedah Kresalove krepitev neodvisnega operativnega delovanja policije, povečanje njene avtonomnosti ter natančnejše definiranje pristojnosti med ministrstvom za notranje zadeve in policijo. "Policija še vedno ostaja del javnega sektorja" Ker zakon prinaša tudi nekatere novosti glede plač, je ministrica poudarila, da policija še vedno ostaja del javnega sektorja, vendar ima določene specifike. Zagotavljanje notranje varnosti je namreč tako zelo kompleksno, da ga ne moremo zagotavljati z enakim sistemom, ki velja za ostale javne uslužbence, je izpostavila. Kresalova: Policistov se v primerjavi z ostalimi ne privilegira Zato je po mnenju Kresalove "skrajni čas, da smo po 20 letih odpravili mačehovski odnos države do policije". Tako z zakonom urejajo delovnopravna razmerja ter položaj policistov glede na specifiko njihovega dela, je dejala. Kresalova meni, da se policistov v primerjavi z ostalimi zaposlenimi ne privilegira, "kvečjemu niso več deprevilegirani". Policisti se lahko namreč vsak dan znajdejo v življenjski nevarnosti, od njih pa se pričakuje, da delajo noč in dan, je nadaljevala ministrica.

Spremembe se uvajajo postopoma Kresalova je poudarila, da z dodatki ne posegajo niti v sistem plač v javnem sektorju niti v kolektivno pogodbo. Kot je razložila, znaša plačna masa za notranje ministrstvo skoraj 300 milijonov evrov letno, dodatki pa bi komaj leta 2014 znašali dobrih 3,3 milijona evrov. Po mnenju ministrice so bili pri tem zelo skromni in racionalni, saj se zavedajo, v kakšni situaciji je država. Prav zato se spremembe uvajajo postopoma, za leto 2014 pa Kresalova upa, da bo situacija taka, da se bo dodatke lahko izplačevalo. Celoten znesek bi leta 2014 sicer znašal 3,5 milijona, a kot so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, je ministrica na seji prebrala številko, ki ni vključevala stroškov nezgodnega zavarovanja.

"Gre za poseg v koncept enotnega plačnega sistema" Na ministrstvu za javno upravo (MJU) pa so v sporočilu za javnost zapisali, da je njihovo ministrstvo predlogu zakona nasprotovalo, saj določa dodatke za delo v policiji, ki jih sicer v plačnem sistemu javnega sektorja ni. Po njihovem mnenju gre za bistven poseg v koncept enotnega plačnega sistema. Potrditev predloga zakona pa naj bi bila v nasprotju s sklepi, ki jih je vlada sprejela ob obravnavi analize učinkov in ugotovljene pomanjkljivosti plačnega sistema v javnem sektorju.

MJU: Policistom višji dodatki kot vojakom, carinikom in paznikom MJU je medtem zavrnilo navedbe ministrice Kresalove, da dodatke, določene z zakonom o organiziranosti in delu v policiji, že prejemajo vojaki, pazniki in cariniki. Poudarili so, da enotno ureditev dodatkov za vse zaposlene v javnem sektorju, tudi policiste, določa zakon o sistemu plač v javnem sektorju.

Predlagani zakon policistom določa dodatek za stalnost v višini 0,5 odstotka osnovne plače, medtem ko imajo v skladu s posebnimi zakoni v povezavi z 52. členom zakona o sistemu plač v javnem sektorju vojaki, cariniki in pravosodni policisti dodatek za stalnost le v višini 0,33 odstotka

Predloga gresta zdaj še v DZ Predsednik vlade Borut Pahor pa je pojasnil, da so oba predloga sprejeli, vendar šele na ravni vlade. Sedaj gresta v DZ, v tem času se bo pokazalo, katera od ministric ima prav, je dejal. Če se bodo oglasili sindikati, bi Pahor rad slišal, kakšno je njihovo mnenje. Rad bi tudi dobil odgovor, ali gre za rušenje enotnega plačnega sistema.

Poudaril je sicer, da ministrica za javno upravo v odstopu Irma Pavlinič Krebs meni, da nekatere rešitve v štirih členih predloga zakona posegajo v enotni plačni sistem, mnenje pravnikov pa je po Pahorjevih besedah različno. Sam sicer sedanjemu plačnemu sistemu ni naklonjen, prav tako pa meni, da bi se plače policistov, ki opravljajo specifične naloge, lahko zvišale, tako da dodatki ne bi bili potrebni.

Kresalova je na kratko omenila tudi zakon o pooblastilih policije, ki po njenih besedah sistemsko ureja policijska pooblastila. Med novostmi so denimo policijska pooblastila glede kršiteljev na športnih prireditvah. Policisti jim bodo lahko preprečili obisk tekme ali celo potovanje na tekmo.

Radićeva: Predlog ni v skladu s preteklimi sklepi vlade Predlog naj bi sicer med ministri sprožil nesoglasja, zaradi varčevalnih sklepov vlade je predlog kot nesprejemljiv označila tudi ministrica za gospodarstvo v odstopu Darja Radić. "Tak predlog absolutno ni v skladu s sklepi vlade v preteklih mesecih, saj vseskozi poudarjamo, da je treba varčevati. Pripravljamo rebalans, pri čemer ne vemo, na katerih področjih vzeti sredstva, zato se mi zdi ta predlog v tem trenutku res nesprejemljiv," je Radićeva pojasnila ob prihodu na sejo vlade.

"Predlogu bodo verjetno sledili tudi podobni predlogi" Radićeva tudi ne vidi razloga, zakaj bi take ugodnosti, kot jih namerava uvesti zakon, veljale le za en del javne ali državne uprave. Po njenih ocenah bodo tako predlogu verjetno sledili tudi podobni predlogi še za druge javne uslužbence. V tem primeru jo "res zanima, kako bosta vlada in finančni minister Franc Križanič lahko naprej vodila proračun, da bo vzdržen in ne bomo res pristali tam, kjer so Grčija in nekatere druge države".

Darja Radić: Volitve so se "očitno že začele" Na vprašanje, ali "to darilo policistom" razume kot kupovanje podpore volivcev LDS pred prihodnjimi volitvami, pa je pritrdila z oceno, da so se volitve "očitno že začele".

Sindikat: to ni političen, temveč strokovno pripravljen akt Na "neargumentirane" trditve Radićeve se je odzval Sindikat policistov Slovenije. Menijo, da potrjen zakon odpravlja "nesmiselne in neživljenjske omejitev za policiste, ki glede vsebine opravljenega dela izrazito izstopajo od drugih uradniških poklicev". Zato je "absolutno pravilno", da je pripravljavec zakona temu tudi sledil in čeprav imata oba predloga zakona po oceni sindikata tudi nekaj pomanjkljivosti, sta v celoti gledano pozitivna. V sindikatu še dodajajo, da nova policijska zakonodaja ni političen, temveč "strokovno pripravljen akt".