Vlada potrdila dogovor s sindikati in zvišala RTV-prispevek

S predlaganimi spremembami zakona o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto se je vlada med drugim odločila še za višji RTV-prispevek in že napovedan dvig DDV. Spremembe zakona o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto gredo v smeri večje fleksibilnosti pri prerazporejanju materialnih stroškov, kar je bila tudi ena od ključnih zahtev sindikatov. Hkrati usklajene spremembe prelagajo napredovanje javnih uslužbencev na prihodnje leto, določajo višino regresa za prihodnje leto za javne uslužbence in funkcionarje ter urejajo izplačilo razlike zneska za letni regres za lani na podlagi sodnih odločb za vse javne uslužbence in funkcionarje.

RTV-prispevek na lanskoletno raven Med poglavitnimi rešitvami sprememb zakona pa je tudi višji RTV-prispevek. Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je že v ponedeljek dejal, da sindikati Radiotelevizije Slovenija (RTVS) pričakujejo zvišanje RTV-prispevka, a da jim tega ni mogel zagotoviti in bo to verjetno edina točka, o kateri bo zadnjo besedo imela vlada.

RTV-prispevek je bil sicer od 1. januarja letos nižji za pet odstotkov in so gospodinjstva mesečno plačevala 12,11 evra, po novem pa bodo morala znova plačevati 12,75 evra, torej toliko, kot je RTV-prispevek znašal lani.

S predlogom sprememb zakona o izvrševanju proračunov, ki ga pošilja v sprejem v DZ po nujnem postopku, pa vlada zvišuje tudi že napovedano stopnjo davka na dodano vrednost (DDV), s čimer se bodo prihodki proračuna države povečali za okoli 250 milijonov evrov.

Splošna stopnja DDV se bo s 1. julijem zvišala z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, znižana, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa z 8,5 na 9,5 odstotka.

Vlada je tudi naložila proračunskim uporabnikom, da omejijo prevzemanje obveznosti, tako da se na integralnih postavkah proračuna ne porabi več kot sedem milijard evrov. Izjema velja za izplačilo plač, obresti, rezerve, tekočih transferjev v sklade socialnega zavarovanja ter sredstev v proračun EU.

Vlada bo omejila prevzem obveznosti za približno 525 milijonov evrov Na ta način bo vlada omejila prevzem obveznosti za približno 525 milijonov evrov, ukrep pa bo veljal začasno, namreč do 15. julija, ko naj bi bil predvidoma zaključen postopek sprejema rebalansa letošnjega proračuna.

Skladno z dogovorom s sindikati je vlada določila tudi besedilo predloga novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga v državni zbor prav tako pošilja po nujnem postopku.

Predlog zakona ureja spremenjeno plačno lestvico, spremenjen dodatek za delovno dobo za vsako zaključeno leto nad 25 let delovne dobe za funkcionarke, usklajevanje osnovnih plač in redno delovno uspešnost in delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.

Kot piše v sporočilu za javnost po seji vlade, bo vlada skozi celotno programsko obdobje dosledno izvajala politiko zmanjševanja števila zaposlenih za en odstotek na leto v celotnem javnem sektorju, predvsem z nenadomeščanjem uslužbencev na izpraznjenih delovnih mestih. Zmanjševanje števila zaposlenih je strukturen ukrep s trajnimi učinki, so zapisali.

Ukrepi naj bi začeli veljati s 1. junijem Pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja so dogovor o varčevalnih ukrepih, stavkovni sporazum in spremembe zakona o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto parafirali v torek. O podpisu bodo najpozneje do ponedeljka dokončno odločili vsi organi sindikatov, pričakovati pa je zadostno podporo. Poslanci bodo dokumente predvidoma obravnavali v torek, ukrepi pa bi začeli veljati s 1. junijem.

Dogovor med drugim predvideva posege v osnovne plače javnih uslužbencev ter nižja vplačila za dodatno pokojninsko zavarovanje. Letos bi z ukrepi privarčevali 108,6 milijona, prihodnje leto pa 182,6 milijona evrov. S prerazporeditvami bi letos zagotovili še 99,3 milijona evrov, naslednje leto pa 25,3 milijona evrov.

Tako se je vlada seznanila tudi s stavkovnim sporazumom. Za podpis sporazuma in dogovora o varčevalnih ukrepih, ki bi veljali od 1. junija do 31. decembra 2014, je pooblastila Gregorja Viranta.

Vlada se je seznanila s predlogom aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor ter predlogom aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti. Hkrati vlada nalaga pristojnim ministrstvom, da do petka pripravijo in uskladijo s sindikati predloge aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti.

Virant poudaril, da so s pogajanji dosegli fiskalni cilj, ki so ga sporočili v Bruselj Minister Virant je na novinarski konferenci ob robu seje vlade dejal, da so s pogajanji dosegli fiskalni cilj, ki so ga sporočili v Bruselj. Je pa napovedal že nadaljnje ukrepe, denimo bolj učinkovito pobiranje in izterjavo davkov.

Sindikati javnega sektorja v teh dneh odločajo o potrditvi doseženega dogovora, Virant pa pričakuje, da ga bo potrdila potrebna večina sindikatov in bo v ponedeljek dogovor tudi podpisan, zato o kakšnih rezervnih scenarijih še ne razmišlja. Že v torek naj bi tako državni zbor obravnaval zakona o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto ter novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Ob tem dodaja, da bo podpisov pod dogovor dovolj tudi, če jih ne bosta prispevala policijska sindikata ter sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. Na vprašanje, ali se bo s policisti in zdravniki pogajal ločeno, je sicer dejal, da se ne more pogajati o stvareh, ki so del enotnega plačnega sistema - torej o plačah, dodatkih in podobno.

Virant: Trenutno se ne ve, koliko mora narediti zdravnik za svojo plačo Z zdravniki se resorni minister tudi ob Virantovi pomoči denimo lahko pogaja o standardih in normativih zdravniškega dela. Teh zdaj ni, poudarja Virant in dodaja, da se tako trenutno ne ve, koliko mora narediti zdravnik za svojo plačo. Po njegovih besedah bi tudi zdravniki podprli sistem, ki bi nagrajeval zdravnike, ki delajo nadpovprečno.

Glede policistov pa je dejal, da se lahko pogaja o plačni masi v policiji in o vprašanju povečanega obsega dela - po njegovih besedah je namreč treba denar nameniti tistim policijskim postajam, ki so nadpovprečno obremenjene.

"Pogajanja bi morala začeti že prejšnja vlada" Po ministrovih podatkih bodo z dogovorom letos realizirali 190 milijonov evrov prihranka, drugo leto pa 260 milijonov. Številke za prihodnje leto tudi omogočajo, da bo postavka za plačno maso tudi dejansko zadostovala za izplačilo plač, letos pa bodo potrebne prerazporeditve postavk, predvsem sredstev za materialne stroške, je dejal. Letos ukrepi namreč prihajajo šele na sredini leta, saj so se pogajanja začela pozno. "Morala bi jih začeti že prejšnja vlada," je dejal Virant, ki meni, da se z dogovorjenimi ukrepi javni sektor prilagaja situaciji v gospodarstvu.

Poudaril je, da so se izpogajali za ukrepe, ki so jih javni uslužbenci šteli za bolj pravične. Prav tako se mu zdi pomembno, da so ti ukrepi dogovorjeni, saj so s tem ohranili socialni mir. Z uspešno zaključenimi pogajanji, ki da niso bila lahka, je tako po Virantovih besedah domača naloga na področju plač v javnem sektorju opravljena.

"Bistveno bolj bo treba pobirati davke in jih izterjevati" Zdaj sledijo naslednji ukrepi, je napovedal. Kot pravi, bo treba narediti še marsikaj, če se želimo izogniti kriznemu davku. "Bistveno bolj bo treba pobirati davke in jih izterjevati, tukaj je ogromno manevrskega prostora," pravi. Omenil je tudi področje javnega naročanja, predvsem v zdravstvu, saj da opremo in zdravila plačujemo dražje kot bolnišnice v drugih državah, kar je zanj nesprejemljivo.

Predsednik DeSUS in minister Karl Erjavec je pred sejo vlade poudaril, da bo višino pokojnin branil "do konca". Izrazil je tudi upanje, da bodo načrtovani slovenski ukrepi za stabilizacijo javnih financ zadostni. Dodal je, da bo Bruselj uradno oceno podal 29. maja, zato ni želel komentirati neuradnih ocen, da predvideni ukrepi niso dovolj in da bo evroskupina bolj pritisnila na Slovenijo.

"Celotna politika mora najti neko rešitev" Če bi bili potrebni dodatni ukrepi, je Erjavec spomnil na predlog DeSUS o uvedbi kriznega davka, in sicer za vse, ki imajo osebni dohodek denimo višji od predsednika države, in ki v tem trenutku ničesar ne prispevajo k blaženju finančne situacije. Pokojnine pa morajo po njegovem mnenju ostati takšne kot so, saj da so ravno upokojenci poleg mladih brezposelnih najbolj ogrožena skupina.

Erjavec se je dotaknil tudi načrtovanih ustavnih sprememb, zapisa fiskalnega pravila v ustavo in ureditev referendumske zakonodaje. "Mislim, da je vsem jasno, da do leta 2015 ne bomo v celoti konsolidirali javnih financ," je povedal in dodal, da je zato treba poiskati neko kompromisno rešitev. V vsakem primeru pa po njegovih besedah Slovenija za uspešno izvedbo potrebnih ukrepov potrebuje tako fiskalno pravilo kot spremembo referendumske zakonodaje. "To smo tudi obljubili Bruslju in ZDA, ko smo dobili posojila. Če torej želimo biti kredibilni, mora celotna politika najti neko rešitev. Če ne, bomo vsi izgubili na dolgi rok," je še dejal.

"Vodstvo davčne uprave bo moralo udariti po mizi" Tudi predsednik DL Gregor Virant ni želel komentirati neuradnih ocen iz Evrope o načrtovanih ukrepih Slovenije. "Če se bomo odzvali na vsak 'spin', ne bomo mogli v miru delati," je poudaril. O kriznem davku pa je dejal, da bi bila to skrajna možnost. Po njegovem mnenju je namreč treba narediti vse, da bi se izognili uvedbi vseh novih davkov razen že dogovorjenega dviga davka na dodano vrednost.

Kot je pojasnil Virant, jim bo to uspelo z ukrepi na odhodkovni strani, torej zniževanjem javne porabe, na prihodkovni strani pa s pobiranjem davkov od tistih, ki jih ne plačujejo. "Vodstvo davčne uprave bo moralo udariti po mizi," meni Virant, ki ni želel razkriti, kje konkretno vidi ukrepe na odhodkovni strani, saj da bi to "takoj sprožilo nove polemike". A dodal je, da je nekaj nespornih, med njimi so prihranki na materialnih stroških in javnih naročilih.